Prekinitev državnih prvenstev za enajst dni povzroča zvezam številne težave glede koledarja, a še bolj so prizadeti vrhunski športniki, ki bodo morali trenirati individualno. Aktivnih bo ostalo le malo športnih kolektivov, zgolj tisti, ki tekmujejo v regionalnih ligah oziroma v evropskih tekmovanjih. To so košarkarji Cedevite Olimpije in Krke, hokejisti Olimpije in Jesenic ter rokometaši Celja in Gorenja.
"Odigrali smo 20 krogov prvenstva, moramo jih še šest. Prestavitev terminov za nas ne predstavlja velikega problema," je povedal sekretar Rokometne zveze Slovenije Goran Cvijić, ki pa opozarja, da bo klube bolj prizadela prekinitev vadbe, saj gre za dolgoročni proces.
Prekinitev treningov večja težava kot same tekme
Kar 11-dnevna individualna vadba bo za večino klubov pomenila težko vračanje v tekmovanje. Za nameček pa klubom grozi tudi neenakost v smislu pogojev v boju za državni naslov. Rokometaši Gorenja ter Celja Pivovarne Laško še vedno tekmujejo v evropskih tekmovanjih, z nemotenim delom pa bodo v prvi polovici aprila pridobili v primerjavi z domačimi tekmeci, ki se bodo na parket vrnili neuigrani.
Prekinitev tekmovanj, predvsem pa treninga, pa je Cvijić orisal tudi z druge perspektive. "V klubih že od oktobra izvajamo testiranje na novi koronavirus in z vso odgovornostjo lahko trdim, da smo uspešni pri preprečevanju prenosa okužb. Izdelali smo protokole, ki očitno delujejo, saj imamo tudi klube, v katerih okužb doslej sploh ni bilo in tudi s tega vidika bi lahko zagotovili vsaj nemoteno vadbo."
Dejavni ostajajo košarkarji Cedevite Olimpije in Krke v Ligi Aba. Tudi tukaj grozi, da bodo Rogaška, Šenčur, Helios in Terme Olimia izgubili uigranost v primerjavi z Ljubljančani in Novomeščani, ki bodo nadaljevali tekme in predvsem treninge.
Odbojkarji bi morali končati prvenstva do 18. aprila
Še največje težave se pojavljajo v odbojki, kjer bi morali v skladu z mednarodnimi pravilniki domača tekmovanja odigrati do 18. aprila. Nato je čas rezerviran za reprezentance, težave pa bi se pojavile vsaj s tujimi odbojkarji, ki imajo pravico do nastopa za svoje izbrane vrste. A tudi Slovenija ima enake težave, saj žensko vrsto prve reprezentančne akcije čakajo že v začetku maja.
"Prizadevamo si za to, da bi odigrali prvenstva, a termine še usklajujemo. Z moškim finalom bodo težave. Če ekipe ne bodo vadile do 11. aprila, tekme pred 14. aprilom ne moremo igrati, saj potrebujejo vsaj nekaj treninga. Pripravljenih imamo več scenarijev, tudi predčasen konec, s čimer bi obveljali rezultati iz rednega dela, kar bi bilo tik pred končno odločitvijo zelo neprijetno," je povedal generalni sekretar zveze Gregor Humerca.
Vaterpoliste termini ne skrbijo, treningi pa
Brez osnovnih možnosti za vadbo ostajajo tudi vaterpolisti, ki bi morali začeti drugi del prvenstva. A ekipe iz Kopra, Kranja, Kamnika in Ljubljane bodo ostale na suhem. "Nikakor nismo v terminski stiski. Naša težava je voda. Ta je zelo specifična in igralci bodo v 11 dneh brez vode veliko izgubili. Težko opišem, kaj se je zgodilo ob jesenskem zaprtju, a to po tako dolgem premoru niso bili več igralci na enaki ravni. Zdaj nam pred najpomembnejšimi tekmami grozi, da se bo to ponovilo," pravi Tadej Peranović iz kranjskega Triglava, pred leti eden najboljših slovenskih igralcev.
Mijatović: Ukrep je nepotreben in pretiran
Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je ob robu kvalifikacijske tekme za SP 2022 na Cipru novinarjem potrdil, da je ukrep zvezo močno presenetil, saj se po njegovem mnenju število okužb med športniki zmanjšuje oz. jih ni, zato so zveze v ponedeljek na vlado naslovile poziv, da se dovolijo tekmovanja in treningi ekipam, ki tekmujejo na najvišji ravni nacionalnega prvenstva. "Gre za ljudi, ki živijo od športa. Sam menim, da je ta ukrep pretiran in nepotreben."
Nogometnih prvenstev niso prekinili nikjer v Evropi
Mijatovič k temu dodaja, da se nogometna prvenstva igrajo v vseh evropskih državah, izjema sta Malta, kjer profesionalne lige ni, in Norveška, kjer se tekmovanje še ni začelo. "In tudi mi moramo nadaljevati, če želimo ohraniti konkurenčnost mladih in tudi vrhunskih nogometašev. Seveda ob upoštevanju vseh protokolov za preprečitev širjenja okužb." Mijatović poudarja, da tovrstno zaprtje lahko močno vpliva na konkurenčnost slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih, od katerih so odvisni.
Bojazen, da se bo zaprtje podaljšalo
In ključno, kar se sprašujejo na vseh zvezah, je vprašanje, do kdaj bo zaprtje trajalo. Medtem ko šport lahko prenese desetdnevno zaprtje, se zveze in klubi bojijo, da bi se to obdobje lahko podaljšalo, kar bi jih privedlo tako v časovno stisko kot tudi v velike težave pri pripravi ekip za nadaljevanje.
"Vsaka ustavitev aktivnosti pomeni zavlačevanje tekmovanja v čas, ko se začenjajo druga tekmovanja in naslednje sezone. Časa je zelo malo oz. ga ni. Apeliram na zdrav razum odločevalcev, da spremenijo ukrepe," še dodaja Mijatović. Ta poudarja, da podaljšanje ustavitve dejavnosti lahko privede do težav s tekmovalnimi koledarji in konkurenčnostjo klubov. "Za zdaj pa je to ugibanje, in to bomo ocenjevali, ko bomo imeli relevantne informacije."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje