Tako je po torkovi nujni seji v izjavi za medije danes sporočil predsednik nadzornega sveta Mladen Terčelj. V nadzornem svetu poleg Terčelja sedijo še namestnik Aleksander Igličar ter člani Jure Brankovič, Radovan Cerjak in Jernej Šmajdek.

Nadzorni svet ugotavlja, da STA nepretrgoma in v neokrnjenem obsegu opravlja javno službo obveščanja javnosti po zakonu o STA-ju. "Leto 2021 je z vidika STA-ja in države izjemno pomembno leto, saj ne le, da obe praznujeta svojo 30-letnico, ampak so pred nami tudi dogodki, kot na primer predsedovanje Svetu EU-ja in mednarodni športni dogodki s slovensko udeležbo, ki si jih brez poročanja STA-ja ne moremo predstavljati. Po zdajšnji oceni bo podjetje plačilno nesposobno in nezmožno plačevanja svojih obveznosti že nekaj tednov pred 30-letnico agencije," je opozoril Terčelj.

Odpuščanje bi vplivalo na z zakonom določen obseg dela

Nadzorni svet STA-ja je po vnovični ustavitvi financiranja javne službe v torek obravnaval tudi informacijo vodstva družbe o finančnem položaju STA-ja, o morebitnih okoliščinah nastanka plačilne nesposobnosti družbe in predlogih ukrepov za rešitev tega vprašanja.

Kot je ugotovil nadzorni svet, noben od predlaganih ukrepov žal ne more nadomestiti izpada plačila za javno službo, ki ga agenciji odreka vlada. "Skrajni ukrep v obliki odpuščanja zaposlenih bi pomenil nezmožnost opravljanja javne službe v obsegu, kot ga agenciji določa zakon o STA-ju. Hkrati pa bi to pomenilo tudi krnitev tržne dejavnosti, ki trenutno predstavlja edini finančni vir podjetja," je dejal Terčelj.

Kot je spomnil, je po določilih sedmega protikoronskega zakona obveznost ustanovitelja financirati STA ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o opravljanju javne službe v letošnjem letu. "Vlada torej ne spoštuje lastnega zakona, sprejetega v parlamentu. Sam osebno tudi menim, da gre za pomembno ustavno vprašanje, ali lahko vlada ignorira zakon oziroma se postavi nad zakon, ki ga je sprejel državni zbor," je izpostavil. Sicer pa STA podpisu takšne pogodbe ne nasprotuje, saj jo pričakuje že od lanskega decembra, zato nadzorni svet znova poziva vlado, naj jo pripravi.

"Ob tem opozarjam, da je zaradi nespoštovanja zakona in neizvršitve plačila ogrožena eksistenca 90 zaposlenih in njihovih družin, s katerimi kot predsednik nadzornega sveta delim razočaranje in veliko zaskrbljenost," je dejal.

Nesprejemljivo brez dokazanih očitkov

Zaustavitev financiranja javne službe brez kakršnega koli dokazanega očitka je nesprejemljiva in v neskladju z načeli vladavine prava, je prepričan. Dodal je še, da ne gre prezreti, da je STA doslej posloval zelo uspešno.

Sorodna novica Zaskrbljeni in zgroženi novinarji STA-ja opozarjajo na samovoljo direktorja Ukoma

Nadzorni svet STA-ja po besedah Terčelja ob tem znova poudarja, da so vse želene listine in podatki vedno na voljo vladi kot edinemu družbeniku STA-ja. Po njegovem vedenju vladni urad za komuniciranje (Ukom) nima pooblastila vlade, s katerim bi bile nanj prenesene družbeniške pravice.

Tako direktorju STA-ja Bojanu Veselinoviču nadzorni svet nalaga, naj pozove predsednika vlade in ministre kot predstavnike ustanovitelja k posredovanju pisnega pooblastila Ukomu ali drugemu vladnemu organu, s katerim bo izkazan kot predstavnik ustanovitelja.

Ob tem pa je Terčelj opozoril, da niso bili formalno seznanjeni s sklepi vlade 18. marca. Takrat je namreč vlada sprejela sklep, s katerim nadzornemu svetu STA-ja predlaga razrešitev Veselinoviča, saj "da so bile kršene" zakonske obveznosti. "Razpravo o tem bo nadzorni svet lahko opravil šele takrat, ko mu bo vlada posredovala sprejete sklepe s pripadajočim poročilom o izvajanju zakonskih določb o STA-ju," je dodal.

Veselinovič: Financiranje je zakonska obveznost

Veselinovič je pismo predsedniku vlade s takšnim pozivom že poslal. "Na takšen način bo vodstvo STA-ja izkazanemu pooblaščenemu organu družbenika lahko zakonito predalo vse želene informacije ali listine," je zapisal ob pozivu k posredovanju omenjenega pooblastila.
V pismu je predsednika vlade tudi opozoril, da je STA zahtevka za plačilo nadomestila za javno službo v januarju in februarju po napotkih ministrstva za finance poslal na Ukom, ki pa je plačilo zavrnil. Zahtevek je STA poslal na podlagi določil sedmega protikoronskega zakona, ki določa, da se v tem letu financiranje izvaja v skladu s poslovnim načrtom za letošnje leto, še izhaja iz pisma, ki ga je Veselinovič poslal tudi članom ministrskega kabineta in medijem.

V dopisu je zapisal še, da "financiranje STA-ja iz državnega proračuna ni diskrecija ali dobra volja vlade, temveč njena zakonska obveznost, in to ne glede na to, kdo je direktor STA-ja".

Ukom: Veselinovič ni poslal zahtevane dokumentacije

Vladni urad za komuniciranje danes ponavlja, da jim Veselinovič ni poslal zahtevane dokumentacije.