Rezultat? Dolge kolone na meji, predvsem cepiva željnih prebivalcev nekdanje skupne države, tudi Slovencev. Srbski predsednik Aleksander Vučić zavrača namigovanja, da izkorišča cepiva za krepitev vpliva Srbije v regiji. Kot je povedal v sredo v pogovoru za CNN, za Srbijo cepljenje ni geopolitično vprašanje, ampak reševanje življenj.

Sorodna novica Za vstop v Srbijo čakajo kolone vozil zaradi brezplačnega cepljenja tujcev

Prejšnji konec tedna so se zaradi brezplačnega cepljenja tujcev vile dolge kolone pred srbskimi mejnimi prehodi, predvsem tistim z Bosno in Hercegovino. Pomagalo je tudi, da Srbija ni zahtevala negativnega izvida testa za vstop v državo.

Skupno so v Srbiji cepili že več kot 20.000 tujcev, največ iz BiH-a, Črne gore, Albanije, Severne Makedonije in Hrvaške. Številni so povedali, da bo takrat, ko bo cepivo končno na voljo v njihovih državah, za nekatere že prepozno. Mnogi državljani BiH-a in Severne Makedonije, kjer je cepljenje šele v povojih, že več dni na družbenih omrežjih izražajo svojo hvaležnost Srbiji.

Med drugimi tudi znani hrvaški igralec Rade Šerbedžija, ki sicer živi v Istri. "Cepil sem sem v Beogradu, ker niso v EU in lahko nabavijo cepiva po svojih kanalih. To so opravili odlično, tako, da so se tudi mnogi moji prijatelji iz Sarajeva odšli cepit v Srbijo," je povedal v pogovoru za Dnevni Avaz. "Treba je, ne smemo čakati. Kdor lahko to stori, naj."

Samo v soboto so v Beogradu cepili 9.600 tujcev, številka je še višja, ko prestolnici dodamo še Novi Sad in Niš, kjer so prav tako cepili tujce. Še dodatnih 8.500 tujcev so cepili v nedeljo. Skupno so pretekli konec tedna, v četrtek, soboto in nedeljo, cepili 22.000 tujcev in 28.000 domačih državljanov.

In kakšen je srbski ne tako zelo skrivni recept za uspeh? Če smo ciniki – niso v EU-ju. Treba je izpostaviti, da so bile razmere pravzaprav podobne že v času nabavljanja zaščitne opreme in medicinskih ventilatorjev, ki jih je Srbija dobivala po svojih poteh, predvsem s pomočjo Kitajske, s katero je Vučić gradil prijateljske odnose. Podobno zdaj tudi s cepivi. Je pa, jasno, strategijo bistveno lažje izvajati, če takoj na začetku dobiš milijon odmerkov in če nisi odvisen od EU-ja, tudi ko gre za potrjevanje posameznih cepiv. V Srbiji je vse to razmeroma hitro potrjevala njihova pristojna agencija.

Srbija si je pravočasno zagotovila velike količine cepiv, pri čemer je nabavljala z vseh koncev sveta – Pfizer/BioNTech, AstraZeneca, ruski Sputnik V in kitajski Sinopharm.

Močno prevladuje prav zadnje, ki ga je prispelo kar dva milijona odmerkov in ki naj bi ga začeli v Srbiji tudi proizvajati – v navezi z Združenimi arabskimi emirati nameravajo zgraditi novo tovarno, proizvodnja naj bi se začela oktobra. Po količini sledita Sputnik V, ki naj bi ga začeli v Srbiji začeli izdelovati že maja, in Pfeizer/Biontech. V za zdaj edinem paketu AstraZenece pa je bilo 150.000 odmerkov.

Z dogovori tudi z državami, katerih cepiva v EU-ju (še) niso odobrena, se je Srbija zavihtela na drugo mesto po precepljenosti v Evropi, tik za še eno neunijsko članico, Veliko Britanijo.

V državi s sedmimi milijoni prebivalcev je najmanj prvi odmerek cepiva prejelo že več kot 2,4 milijona ljudi, od tega dober milijon tudi drugega, od januarja pa Srbija donira cepiva sosednjim BiH-u, Črni Gori in Severni Makedoniji. Številni Srbi ne skrivajo ponosa, kako razmeroma gladko in dobro organizirano vse skupaj poteka.

Daniel Bindernagel, nemški psihiater, ki živi in dela v Švici, je za Reuters povedal, da je pripotoval v državo, za cepivo pa se prijavil na spletni strani srbske vlade. “Zame je odlično. Poskušal sem tako v Švici kot v Nemčiji. Brez uspeha – pa čeprav sem zdravnik.”

Od izbire cepiva do pocepilnega počitka

Kako torej v praksi poteka srbski "cepilni turizem"? Načeloma se lahko za cepljenje v Srbiji prek njihovega portala eUprava prijavi vsak, torej tudi tujci, ki tu nimajo bivališča, kakega drugega statusa ali podjetja. V tej prijavi ob drugih podatkih (osebni podatki, morebitne kronične bolezni) izberete tudi cepiva – lahko se odločite, da prejmete katero koli (možnost, da vas pokličejo prej, je tako večja) ali pa le posamezno.

Po oddaji vloge prejmete SMS-sporočilo in e-pošto s potrdilom. Na isti način vas obvestijo tudi o cepljenju, pri čemer navedejo kraj, uro in vrsto cepiva. Na cepilnem mestu še izpolnite soglasje, preden vas v eni od 30 kabin na hitro pregleda zdravnik. Po birokratskem delu vas preusmerijo v eno od cepilnih kabin, sledi 15–20-minutni počitek zaradi morebitnih stranskih učinkov.

Državi ostale zaloge AstraZenece, zato povabila tujce

Kot je v pogovoru za MMC povedal dopisnik TV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin, uradno srbske oblasti niso nikoli sporočile, da so tujce, ki so se na ta način prijavili, že začeli cepiti, dogajanje pretekli konec tedna je bilo, vsaj za zdaj, bolj enkratno.

Kot je pozneje sporočila srbska premierka Ana Brnabić, je državi ostalo od 20.000 do 25.000 odmerkov cepiva AstraZeneca – delno zaradi poročanja o mogočih stranskih učinkih delno zato, ker so bila že prej bolj priljubljena in pogosteje uporabljena preostala tri cepiva. Ker je rok uporabe tej pošiljki AZ potekel v teh dneh, so se odločili, da ga bodo delili z regijo.

Po eni strani je gospodarska zbornica Srbije organizirala cepljenje za podjetnike iz regije (to možnost so zavrnili na Kosovu), da bi tako spodbudila regionalne trgovinske odnose. V ta namen so imeli 10.000 odmerkov. “Vsi smo ena regija in le skupaj lahko premagamo to nadlogo," je za Reuters povedal vodja zbornice Marko Čadež.

Po drugi strani pa so oblasti razposlale vabila tudi tujcem iz regije. "Čeprav je ob prijavi mogoče izbrati, katera cepiva ste pripravljeni prejeti, so vsi tujci (tudi Slovenci, ki jih poznam), ki so jih povabili, dobili le možnost cepljenja z AZ," razlaga Anžin.

"Ker so proti koncu preteklega leta ugotovili, da bo cepiva še ostalo, so začeli sprejemati tudi tujce, ki so tja prišli brez prijave in preprosto poskusili. Potem ko je prvim uspelo (ob tem so podpisali dokument, v katerem se zavezujejo tudi za drugi odmerek), se je to zelo hitro razvedelo. Gneča pred beograjskim sejmiščem je bila nepopisna. V soboto okoli poldneva so nato pristojni sporočili, da tisti brez prijave cepiva ne morejo več dobiti."

Sorodna novica Nataša Pirc Musar: Pri cepilnih potnih listih vidim več težav kot koristi

Cepilni imperializem?

Drugih cepiv za zdaj ni ostajalo, zato je tudi vprašanje, kdaj bodo tujci znova lahko cepljeni, ampak, kot pravi Anžin, verjetno ta možnost bo. Še posebej, če so se pripravljeni cepiti tudi s cepivi, ki jih Evropska agencija za zdravila (EMA) še ni potrdila – to sta Sputnik V in Sinopharm.

A prav okoli cepiv, ki v EU-ju niso potrjena, se znajo biti še ostre bitke. EU, pa tudi Slovenija, sta namreč dala vedeti, da za vstop v državo priznavajo zgolj potrdilo o cepljenju s cepivom, ki ga je odobrila EMA. Zaradi tega je bilo tudi v Srbiji kar nekaj ogorčenja, saj je bil dobršen del prebivalstva cepljen prav s takimi cepivi.

"Mislim, da se mora tega pač vsak zavedati, tudi sam sem moral o tem veliko razmišljati," kima Anžin. "Je pa tudi res, da glede na to, da je npr. cepiva Sputnik V zdaj kar nekaj tudi v članicah EU-ja, nekatere pa se zanj zanimajo, verjetno lahko pričakujemo, da se bo tudi to cepivo nekoč znašlo na teh evropskih seznamih. Podoben primer je Sinopharm. Grčija se je že odločila, da bo sredi maja odprla vrata tudi za srbske turiste, priznavati namerava vsa cepiva, ki jih uporabljajo v Srbiji."

Cepiti začeli tudi begunce

Prejšnji teden je poleg tujih državljanov Srbija začela cepiti tudi prebivalce begunskih taborišč in stanovalce azilnih domov po državi, kjer je vzdrževanje medsebojne razdalje še toliko težje. V petek je 53 stanovalcev azilnega doma blizu Beograda že prejelo prvi odmerek.

"Hvaležni smo, da nas srbska država obravnava enakopravno kot svoje državljane in da nam je omogočila cepljenje," je za UNHCR povedal Mohamed, slaščičar in prosilec za azil iz Afganistana. “Upamo, da bodo cepivo prejeli vsi, ker ta virus lahko premagamo samo, ko smo enotni in cepljeni." Srbija je pri načrtu cepljenja pribežnikov in beguncev sodelovala z ZN-ovo agencijo za begunce (UNHCR), Svetovno zdravstveno organizacijo in nevladnimi organizacijami.

“UNHCR globoko ceni vključitev beguncev v srbski cepilni načrt. To kaže predanost države, da zaščiti in integrira begunce in prosilce za azil v srbsko skupnost," je povedala UNHCR-jeva predstavnica za Srbijo Francesca Bonelli. V Srbiji je trenutno okoli 4.880 beguncev in prosilcev za azil.

V prvo fazo srbskega načrta cepljenja so bili vključeni zdravstveni delavci, osebje in oskrbovanci domov za starejše občane in socialnih domov, ljudje nad 75 let ter kronični bolniki. Begunci, nastanjeni v azilnih in tranzitnih centrih, so del tretje faze.

Kritike na račun cepljenja tujcev

A vsi nad srbskim sosedskim altruizmom niso navdušeni. Kar nekaj Srbov ni bilo navdušenih nad brezplačnim cepljenjem tujcev oz. bolj nad tem, da so lahko večinoma vstopali brez negativnih izvidov testov, razmere pa tudi v Srbiji niso ravno rožnate. Prav tako se v Srbiji še vedno ne ve, koliko jih bo epidemija stala in kaj vse se je naročalo – ter po kakšni ceni, izpostavlja Anžin.

Vladno odločitev, da na cepljenje povabi tudi tujce, je kritizirala tudi organizacija Združeni proti covidu, pobuda, ki so jo oblikovali srbski zdravniki. “Prioriteta bi morala biti organizirati cepilno kampanjo za lastno prebivalstvo in se sistematično boriti proti nespametnim proticepilskim nazorom v provladnih medijih," so sporočili v izjavi za javnost.

V Srbiji so v nenavadnem položaju, ko imajo na eni strani cepiv dovolj, ne pa tudi interesa prebivalstva za cepljenje. Težave s cepivom AstraZenece tudi Srbom niso vlile dodatnega zaupanja v cepivo britansko-švedskega proizvajalca. Celo Vučić je izrazil zaskrbljenost, ker imajo Srbi precej odpora do cepljenja, zato jih je na začetku marca v TV-nagovoru pozval, naj se vendarle prijavijo na cepljenje.

Prav tako v državi poteka močna oglaševalska kampanja znanih imen, ki pozivajo k cepljenju, saj je cilj 60-70-odstotna precepljenost. V Beogradu so že napovedali, da bodo cepljeni lahko dobivali popuste za gledališča, festivale, zanje naj bi junija pripravili posebna koncerta. "Ni nepomembno, da bodo potovanja, kjer bo morala celotna družina opravljati test, bistveno dražja kot pri tistih, ki bodo cepljeni," izpostavlja Anžin.

Če je regija cepljena, je to dobro za Srbijo

Kritiki v širši regiji Vučiću očitajo, da izkorišča cepiva za krepitev vpliva Srbije v regiji, kar predsednik zanika.

"Za nas cepljenje ni bilo geopolitično vprašanje, ampak vprašanje reševanja človeških življenj," je dejal v sredo v pogovoru za CNN.

"Mi smo se pripravili na najboljši način. Veliko smo vložili v digitalizacijo Srbije. Tudi sami vidite na Beograjskem sejmišču, kako dobro je organizirano cepljenje. To pomeni, da je naša programska oprema med najboljšimi na svetu, na kar sem izredno ponosen. Kar zadeva nabavo cepiv, smo jih nabavljali iz vseh delov sveta. Zdaj lahko v Srbiji dobite ameriško, britansko, rusko in kitajsko cepivo. Lahko izbirate."

(Mimogrede, v Srbiji so vsako novo cepivo sicer najprej prejeli politiki, tudi kot del kampanje, Vučića sicer – čeprav je sprva napovedoval drugače – še čakajo).

Vučić je poudaril, da so vsa cepiva dobila zeleno luč pristojnih agencij. "Naša naloga je bila dobiti čim več cepiv. Naše agencije so jih morale odobriti, kar so tudi storile, potem pa smo začeli cepljenje. Res sem ponosen in mislim, da je to dobro za celotno regijo. Ljudje so začeli prihajati v Srbijo, in to ne samo z Zahodnega Balkana. Nas to ne moti. Menimo, da mora vsak prejeti oba odmerka cepiva in biti rešen. Nemogoče je Srbijo ločiti od regije," je dejal.

Srbski predsednik je ob tem poudaril, kako pomembno je pomagati prebivalcem regije. "Najpomembnejše vprašanje je, ali lahko rešimo človeška življenja ali ne. Če lahko pomagamo nekomu iz Sarajeva, Podgorice, Skopja, in to v isti meri, kot smo to storili za prebivalce Niša, Kragujevca, Novega Sada, Beograda … To so naša regija, naši sosedje, in če jim lahko pomagamo, je to samo dobro. Če lahko oni pomagajo nam, bomo hvaležni. Mislim, da je to pošteno in kaže, da smo usmerjeni v prihodnost in se ne želimo vračati v preteklost ter govoriti o težavah, ki ustvarjajo razkole. Če lahko nekaj storimo skupaj, je to dobro in zelo pomembno."

Cepljenje kot način grajenja podobe?

Gre tu res za altruizem ali morda malce tudi preračunljiv poskus, da si Srbija zgradi dobro ime v regiji in mednarodni skupnosti, morda celo dokaže nekakšno superiornost nad EU-jem, ko gre za vprašanje cepljenja? Anžin pravi, da vsega po malo. "To omenjanje regije ni novo. Bilo je že v času, ko je EU na začetku razočaral glede opreme (pozneje pomoči pogosto ljudje marsikdaj sploh niso opazili), tudi takrat je Srbija donirala, tako kot zdaj cepiva," razlaga.

"Mislim, da se je tole z AstraZeneco in cepljenjem tujcev za Vučića izteklo odlično, seveda je kratkoročni politični kapital ogromen - ob čemer so v resnici porabili, česar doma niso mogli, ampak regija ima s cepivi ogromne težave. Zadnje čase so stališča Vučića do EU-ja zelo kritična, daleč v ospredju sta Kitajska in Rusija, tudi ko je šlo za sprejemanje pomoči na letališčih in podobna simbolna dejanja. S tem uspehom pri cepljenju se da preglasiti tudi marsikatero področje, kjer so težave (Evropski parlament je denimo omenjal svobodo medijev, to, da v parlamentu tako rekoč ni opozicije, pravosodje ... )."

"Ko gre za regijo, je Vučić večkrat dejal, da pomaga brez skritih namenov, med drugim so se v Srbiji cepili zdravstveni delavci iz BIH-a, predvsem iz Republike Srbske, pa celotno bosansko ustavno sodišče. Vsekakor ga to utrjuje tudi kot voditelja regije, kot politika, za katerega kljub vsem težavam, ki bi jih lahko imeli z njim Bruslju, nima alternative. Moč doma ima, spretno jo krepi tudi v mednarodnem prostoru. Je pa vse to, o čemer govori, res. Ta regija je zelo prepletena, povezana (tudi zdaj lahko državljani teh držav meje v glavnem prestopajo brez negativnih testov). Na koncu v njej ne more uspeti le nekaterim, mora vsem, sicer ne bo uspel nihče," sklene Anžin.