Dan po tem, ko je začela veljati nova strategija cepljenja, je dopoldne pred največjim cepilnim mestom v državi nastala dolga vrsta čakajočih. Starejši občani, stari nad 70 let, ki so bili vabljeni na cepljenje, so čakali tudi več ur – med njimi tudi starostniki na berglah in v invalidskih vozičkih. V Zdravstvenem domu Ljubljana so za Televizijo Slovenija pojasnili, da je gneča nastala, ker se nekateri niso držali naročenega termina in prišli na cepljenje bistveno prej, nato pa so sledile še tehnične težave. Informacijski sistem je namreč na isti termin naročal podvojeno število pacientov. Da so cepljenje pospešili in da se je gneča po enajsti uri vendarle sprostila, so vpoklicali dodatne medicinske ekipe in administratorje. Za neljubi dogodek pa se ljudem opravičujejo.

Kacin s prstom pokazal na občinsko vodstvo

Do dogajanja na Gospodarskem razstavišču pa je bil kritičen tudi nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. "Vse, kar je bilo o tem treba povedati, je povedal že župan, ki trdi, da ne potrebuje nobene dodatne pomoči, da je eno cepilno mesto dovolj. Mislim, da se bodo o tem pogovorili v Zdravstvenem domu Ljubljana in z županom, ki je ustanovitelj te ustanove. Slovenska vojska jim je ponudila svoje cepilno mesto, kjer cepijo pripadnike vojske, policije in še nekaterih struktur. Ampak za zdaj Ljubljana pomoč odklanja," je že zgodaj popoldne povedal za TV Slovenija. Ob vprašanju, da naj bi v ZD-ju Ljubljana odpovedal informacijski sistem, pa je Kacin dejal: "Te težave imajo že od vsega začetka, in kar zadeva informacijski sistem, so v bistveno slabšem položaju kot številne manjše občine. To jim ne gre od rok."

Janković: On se še vedno 'mal heca'

"Je škoda, da mu sploh kaj odgovorim, on še vedno nastopa 'pejmo se mal hecat'," pa se je na Kacinove navedbe za Dnevnik TV Slovenija odzval ljubljanski župan Zoran Janković.

Kot je pojasnil, za zdaj po vključitvi dodatnih prostorskih kapacitet ni nobene potrebe, ker v tem trenutku na Gospodarskem razstavišču uporabljajo samo eno dvorano, na razpolago pa imajo še tri. "Kacin naj poskrbi za tisto, za kar je zadolžen: naj pripelje dovolj cepiva – njegovih izjav ni vredno komentirati, ker on svojega dela ne opravlja," je bil oster Janković.

Ob tem je dodal, da je tudi sicer prostorskih rezerv dovolj, uporabili bi lahko tudi Stožice in Tivoli. Vse, kar potrebujejo, pa so le še zadostne količine cepiva.

Slovenija bo prejela 46 tisoč odmerkov Pfizerjevega cepiva

Slovenija bo od 10 milijonov dodatnih odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje, prejela 46.000 odmerkov, je potrdil Kacin.

Pojasnil je, da je to načelen dogovor z Evropsko komisijo, na podlagi katerega bodo s Pfizerjem sklenili dogovor o dobavi dodatnih odmerkov. V državo bodo prišli v prihodnjih tednih, bodisi skupaj z že napovedano pošiljko cepiv bodisi v posebni pošiljki.

Za prihodnji teden se sicer pričakujeta dve pošiljki cepiv proti covidu-19 v Slovenijo, 40.950 odmerkov cepiva Pfizer in BioNTech ter 12.000 odmerkov Moderne.

Tako bodo v prihodnjem tednu cepili vse starostne skupine, starejše od 60 let.

AstraZenece dovolj za vsa naročila, ki so prišla za cepljenje oseb, starih od 60 do 64 let

NIJZ bo izdal cepiva Pfizerja in BioNTecha ter Moderne za druge odmerke starejših od 70 let in posebej ranljive kronične bolnike. Prav tako bodo s Pfizerjevim cepivom cepili ljudi, stare od 65 do 69 let. Na voljo ga bo za okoli 47 odstotkov naročil, nekaj cepiva Moderne nameravajo razdeliti v večje regijske cepilne centre.

Poleg tega pa lahko NIJZ za prihodnji teden izda cepiva AstraZenece za vsa naročila, ki so prišla za cepljenje oseb, starih od 60 let do 64 let. Izvajalce cepljenja pa bodo še enkrat pozvali, da lahko cepivo AstraZenece dodatno naročijo za starostno skupino od 65 do 69 let za tiste osebe, ki bi želele cepljenje opraviti čim prej.

V četrtek je namreč v Slovenijo prišla pošiljka s 45.600 odmerki cepiva AstraZenece.

Na NIJZ-ju so pojasnili, da bodo cepivo AstraZenece in Moderne dostavili cepilnim centrom v v torek oziroma v sredo, cepivo Pfizerja pa v četrtek.

V četrtek več kot 1100 okužb

Po 5353 PCR-testih v četrtek je bilo potrjenih 1169 okužb z novim koronavirusom. Delež potrjenih okužb je znašal 21,8 odstotka. S covidom-19 je umrlo devet bolnikov. V bolnišnicah se zdravi 515 bolnikov s covidom-19, 118 jih potrebuje intenzivno nego. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb znaša 1043.

V četrtek je bilo opravljenih tudi 17.907 hitrih antigenskih testov (HAT).

Sedemdnevno povprečje se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 21. Sedemdnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev trenutno znaša 341. Najvišja je v goriški, savinjski in obalno-kraški regiji. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev pa trenutno znaša 634 in je prav tako najvišja v goriški regiji, sledita savinjska in koroška regija.

Podatki tako sedem- kot tudi 14-dnevne pojavnosti so najboljši v Posavju in Pomurju.

Trenutno je v državi 13.629 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom, navaja sledilnik za covid-19.

Svetovalna skupina v prihodnjih dneh o prevetritvi semaforja

V četrtek so začeli veljati strogi omejitveni ukrepi, gre za t. i. zaprtje države, ki bo trajalo predvidoma do 12. aprila. Po tem naj bi veljali ukrepi v skladu z vladnim semaforjem. Minister za zdravje Janez Poklukar je v četrtek za TV Slovenija napovedal, da bo strokovna skupina v prihodnjih dneh preverila, ali vladni semafor protikoronskih ukrepov še ustreza razmeram ob upoštevanju angleške različice virusa. Premier Janez Janša je po Poklukarjevih besedah že dal pobudo, da se svetovalna skupina pogovori, ali je treba katerega od ukrepov na podlagi novih podatkov uvrstiti v drugačno barvo ali na drugo mesto.

Trenutno nabirajo predloge in zamisli, ali bi katerega od omejitvenih ukrepov, ki velja za določeno fazo epidemije, prestavili v drugo skupino.

Trenutni semafor je razdeljen na pet skupin: črno, rdečo, oranžno, rumeno in zeleno. Glavni merili skupin sta sedemdnevno povprečje števila okuženih in število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19.

Sorodna novica "Namen nove zaostritve ukrepov je omejitev hitrosti širjenja virusa, ne pričakujemo čudeža"

V črni skupini, ki velja, ko je hospitaliziranih več kot 1200 covidnih bolnikov in sedemdnevno povprečje okužb na dan znaša več kot 1350, veljajo vsi ukrepi za omejitev novega koronavirusa, od prepovedi prehajanja občinskih meja do omejitve gibanja ter prodaje blaga in storitev končnemu potrošniku. Po prehodu v rdečo fazo se začne uporabljati regijski pristop, ko se ukrepi sproščajo glede na stanje v posameznih regijah. V tej fazi se ob upoštevanju vseh priporočil odprejo vrtci in šole prve triade po programu C, nujne laboratorijske vaje za študente, muzeji, knjižnice, galerije, brezkontaktne športne dejavnosti na prostem, individualna vadba ter vadba družin, avtomehanične in podobne servisne dejavnosti, smučišča, nekatere trgovine.

Pogoj za prehod v oranžno fazo je sedemdnevno povprečje manj kot 1000 okuženih in manj kot 1000 hospitaliziranih covidnih bolnikov. V tej fazi se odprejo šole za preostale razrede osnovnih šol in zaključne letnike srednjh šol po programu C, na fakultetah potekajo izpiti in seminarji do 10 ljudi, odprejo se nekatere druge servisne dejavnosti, trgovine, dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi, odpravi se prepoved občinskih meja.

V rumeni fazi epidemije (sedemdnevno povprečje manj kot 600 okuženih, manj kot 500 hospitaliziranih bolnikov) se prekine šolanje na daljavo preostalih razredov srednjih šol, pouk se odpre tudi na fakultetah, za vse se odprejo dijaški in študentski domovi, sprostijo se preostale servisne dejavnosti, ukine pa se tudi prepoved gibanja v nočnem času po vsej državi oz. po regijah.

V zeleno skupino, v kateri se odpravijo vse omejitve po vsej državi razen obratovanja barov in diskotek, pa bomo vstopili, ko bo sedemdnevno povprečje manj kot 300 okuženih.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Tokrat posel dobave hitrih testov državi dobil Sanolabor

Ministrstvo za zdravje je za dobavo hitrih antigenskih testov za množično testiranje prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom izbralo podjetje Sanolabor. Ta je med 22 podjetji, ki so se potegovala za ta posel, oddal najnižjo ponudbo, je razvidno iz portala javnih naročil.

Sanolabor je ponudil ceno 1,37 evra za test, torej bo država za milijon testov plačala 1,137 milijona evrov.

Predvidena je nabava okoli 50.000 testov na teden, pri čemer lahko količine posameznih naročil odstopajo za 30 odstotkov. Sanolabor bo moral celotno naročilo izpolniti najpozneje do 1. decembra.

Ministrstvo je sicer objavilo javno naročilo 18. februarja, nanj se je odzvalo 22 ponudnikov. Od tega je 12 ponudnikov tudi predložilo vzorec hitrega testa, kot ga je zahtevalo ministrstvo.