Gre za neuradni dokument, ki naj bi ga slovenski premier Janez Janša konec februarja ali v začetku marca izročil predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, v njem pa naj bi Janša napovedal, da bo ena od prioritet slovenskega predsedovanja Uniji, ki se bo začela julija, "konec razpada Jugoslavije", poroča portal oslobodjenje.ba.

Janša se je odzval na družbenem omrežju Twitter. Obstoja t. i. non-paperja ni zanikal, je pa zapisal, da je Michela nazadnje srečal lani in da bi mu težko "februarja ali marca letos kar koli fizično predal". Kot je še dodal predsednik slovenske vlade, Slovenija "resno išče rešitve za razvoj regije in EU-ja perspektivo držav Zahodnega Balkana".

Portal politicki.ba pa je poročal, da naj bi ta neuradni dokument govoril o spremembi meja na Zahodnem Balkanu, med drugim o odcepitvi Republike Srbske od BiH-a, pa tudi o spremembah meja Črne gore, Severne Makedonije in Albanije.

Z ministrstva za zunanje zadeve so sicer sporočili, da je edini non-paper, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, hrvaški non-paper s konca lanskega leta.

Medtem se je zaradi poročil o domnevnem dokumentu v Sarajevu s svetovalcem člana predsedstva BiH-a Željka Komšića sestala slovenska veleposlanica Zorica Bukinac. Po poročanju regionalnega portala N1 je veleposlanica poudarila, da se politika Slovenije do BiH-a ni spremenila in da Slovenija podpira pridružitev BiH-a EU-ju.

Pahor spraševal o možnosti mirne razdružitve BiH-a

Član predsedstva BiH-a Šefik Džaferović pa je danes potrdil, da je predsednik Slovenije Borut Pahor na marčevskem obisku v BiH-u na srečanju s predsedstvom te države dejal, da so v EU-ju vse pogostejše ideje o tem, da bi bilo treba dokončati razpad Jugoslavije in šele nato sprejeti države Zahodnega Balkana v Unijo, poroča N1.

Član predsedstva BiH-a Komšić pa je po poročanju portala oslobodjenje.ba dejal, da je Pahor nato vprašal: "Ali se lahko vi v BiH-u mirno razidete?"

Po Komšićevih besedah sta on in Džaferović dejala, da mirna razdružitev države ni mogoča, član predsedstva Milorad Dodik pa da je dejal nasprotno.

Džaferović je še dejal, da sta on in Komšić dejala, da tisti, ki zagovarjajo takšne ideje, "vodijo to državo in celo regijo v novo vojno", po njegovih besedah pa se je s takšno oceno strinjal tudi Pahor.

Pahor v odzivu podprl ozemeljsko celovitost BiH-a

Pahor se je odzval v sporočilu za javnost, v katerem je sporočil, da je "zagovornik Bosne in Hercegovine, njene ozemeljske celovitosti, evropske perspektive in mirnega razvoja", kar da "vedno dosledno poudarja".

V izjavi še piše, da predsednik "redno svari pred idejami o razdružitvi BiH-a in ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu. V tem kontekstu je zaradi zaskrbljenosti pred temi idejami o tem vprašal svoje sogovornike, vse tri člane predsedstva Bosne in Hercegovine, ko je v začetku marca obiskal Sarajevo."

V njegovem uradu so še spomnili na Pahorjevo izjavo v parlamentu Severne Makedonije septembra lani, v kateri je poudaril, da "če ne bo širitve Evropske unije ali pa bo širitev močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad nekdanje Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje".

"Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi. Zato sem že večkrat dejal, da je širitev Evropske unije na Zahodni Balkan ekskluzivno politično vprašanje, ki terja tudi od Evropske unije neko še bolj premišljeno strategijo," je septembra lani v Skopju še dejal Pahor.

Evropski poslanki in poslanec opozarjajo na nevarnost vojne

Evropski poslanki in poslanec iz Slovenije, Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ) ter Tanja Fajon (S&D/SD), so ob poročanju medijev v BiH-u, da je Janša v non-paperju o Zahodnem Balkanu govoril o spremembah meja v regiji, opozorili na nevarnost nove vojne na Balkanu.

Joveva in Grošelj sta v skupni izjavi opozorila, da žal ne vedo, kaj v diplomatskih krogih do regije zagovarja aktualna vlada, da pa je res, da se v teh krogih že nekaj časa govori o spremembi slovenske politike do regije Zahodnega Balkana.

"V vsakem primeru bi moralo vsem biti jasno, da bi spreminjanje meja med državami v regiji oziroma spreminjanje teritorialne ureditve v BiH-u vodilo kvečjemu v prelivanje krvi," sta opozorila v izjavi.

"V sklopu predsedovanja Svetu EU-ja bi Slovenija morala zagovarjati v prvi vrsti nadaljnji proces integracije držav Zahodnega Balkana v EU in pri tem igrati vlogo iskrenega posrednika, ne pa navijati za konkretne, partikularne rešitve, škodljive za regijo in samo Slovenijo", sta poudarila.

"Kakršne koli ideje o preoblikovanju meja po etnični pripadnosti so nesprejemljive, neupravičene in škodljive tudi za Slovenijo ter njene vitalne interese v regiji in v Evropi. Mir in stabilnost Zahodnega Balkana sta namreč strateškega pomena za Slovenijo, tako varnostno kot tudi gospodarsko," sta izpostavila.

Tanja Fajon, sicer tudi predsednica SD-ja, pa je na Twitterju Janšo in zunanjega ministra Anžeta Logarja vprašala, kaj je v omenjenem dokumentu, ki naj bi ga Slovenija predala predsedniku Evropskega sveta Michelu. "Če držijo poročanja BiH medijev, in izjave diplomatov v regiji, je to lahko zelo škodljivo soliranje Slovenije," je opozorila.

Dodala je, da so tudi njo "te dni zasuli klici in številna zaskrbljena sporočila iz BiH-a, ki opozarjajo, da skuša premier Janša s predlogom o mirnem razpadu BiH-a dokončati načrt Milošević-Tuđman o oblikovanju velike Srbije in Hrvaške". "Tako neodgovorno ravnanje lahko povzroči novo vojno na Balkanu," je opozorila.