Predlog vlade, da bi za plače nad 6000 evrov bruto uvedli socialno kapico, je po njegovi oceni parcialna rešitev, ki ruši veljavno ureditev. Zdaj namreč tisti, ki imajo večje prejemke, vplačujejo več. "Tudi odmera od najvišje pokojninske osnove je socialni korektiv v sistemu, da namreč tisti, ki imajo večje prejemke, vplačujejo več, kar pomeni vertikalno solidarnost, ki je ne smemo izničiti," je poudaril direktor Zpiza Marijan Papež.

Po njegovih besedah vlada sicer v skladu z zakonodajo res s sredstvi iz državnega proračuna poskrbi, da so prihodki in odhodki zavoda izravnani. "Toda tudi proračun ni vreča brez dna, ki bi lahko v neomejenem obsegu zagotavljal sredstva za pokojninsko blagajno," je poudaril.

Zagovornikom socialne kapice, češ da jo imajo tudi številne druge evropske države, odgovarja, da je treba pogledati sistem v posamezni državi v celoti. V večini držav je denimo prispevek delodajalca višji od prispevka delojemalca. V Sloveniji pa je prispevek delodajalca 8,85 odstotka, delojemalca pa 15,5 odstotka, je spomnil.

Menedžerji, ki zaslužijo 12.000 mesečno, ne odhajajo v tujino

Namen predloga naj bi bil preprečiti odhajanje kadra v tujino. "Toda menedžerji, ki zaslužijo tudi osem, deset, 12.000 evrov mesečno, ne bodo šli delat v tujino. Večja težava je strokovni kader, ki pa ne zasluži 6000 evrov bruto in tako s socialno kapico ne bi nič pridobil," je poudaril Papež.

Poleg tega v predlogu ni predvideno usklajevanje meje za socialno kapico, tako da bi ostajala nespremenjena in bi zavod prejemal vse manj sredstev.

Debirokratizacija je dobra

Del zakonskega predloga, ki se nanaša na samo debirokratizacijo, pa podpira. Tako se bodo namreč postopki poenostavili, za kar si prizadeva tudi zavod, je dejal Papež, ki je v ponedeljek začel nov, že peti zaporedni mandat na mestu zavodovega generalnega direktorja. STA bo pogovor z njim objavil predvidoma v četrtek.