Rami se tako nasmiha še tretji premierski mandat, saj je 56-letni slikar in nekdanji košarkar na oblasti že osem let.

Na drugo mesto se je sodeč po vzporednih volitvah televizijske mreže Top Channel TV s 43,5-odstotno podporo uvrstila opozicijska Demokratska stranka Lulzima Bashe, ki je z več manjšimi strankami oblikovala Zavezništvo za spremembe in upala na zamenjavo oblasti. Daleč zadaj na tretjem mestu je Gibanje za socialistično integracijo, ki je zbralo 6,9 odstotka glasov. Uradni izidi naj bi bili znani v ponedeljek.

Do 13.00 je volilo 31 odstotkov volilnih upravičencev, kar je pet odstotnih točk več kot na volitvah pred štirimi leti, je sporočila volilna komisija. Volitve leta 2017 so se končale z rekordno nizko, 45-odstotno volilno udeležbo.

Nasilje v predvolilni kampanji

Parlamentarne volitve so potekale v znamenju epidemije in gospodarske krize pa tudi incidentov. Množični protesti, nasilje med političnimi nasprotniki, več ranjenih in najmanj ena smrtna žrtev so med drugim posledice predvolilne kampanje. Socialisti z Edijem Ramo obljubljajo nadaljevanje reform, med drugim v pravosodju. Država še vedno čaka na začetek pogajanj z Evropsko unijo, kar bi negotovost po volitvah lahko še otežila, je za Radio Slovenija poročal dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.

"Proces integracije pomeni premagovanje ovir. Zato nimamo izbire. Še naprej se bomo borili," je pred volitvami dejal Edi Rama.

Mladi se množično izseljujejo

Basha pa vlado obtožuje korupcije in povezav z organiziranim kriminalom.

Opozicija opozarja tudi na globoko gospodarsko krizo, pred pandemijo je eno najrevnejših držav v Evropi stresel hud potres, ki je prizadel predvsem Drač – za obnovo so namenili milijardo evrov. Javni dolg je s 63 odstotkov BDP-ja leta 2013 narasel na skoraj 100 odstotkov, tudi zaradi vrste naložb, npr. v letališča. Ena ključnih težav, ki skrbi vse stranke, pa je množično izseljevanje, predvsem mladih državljanov.

Z novimi volilnimi pravili so nameravali preprečiti poneverbe, večkratno glasovanje ali glasovanje v imenu sorodnikov, niso pa zagotovili glasovanja za okužene s koronavirusom ali olajšali volilnega procesa za Albance v tujini, kjer živi polovica volilnih upravičencev. Ti niso mogli glasovati po pošti, če so želeli glas oddati doma, pa so morali tja dva tedna prej, saj je zanje ob vstopu v državo veljala obvezna karantena.