"Akcija je povezala državljanke in državljane, različne družbeno odgovorne organizacije in podjetja, ki se zavedajo pomena javnega servisa, kot ga zagotavlja STA, in ne pristajajo na novinarstvo po nareku oblasti. Žal kaže, da kljub domačim in tujim pojasnilom odločevalci še niso razumeli svojih zakonskih obveznosti, ko gre za financiranje STA-ja, zato potrebujemo vašo pomoč še naprej," so sporočili z Društva novinarjev Slovenije, ki kampanjo vodi.

Z zbranimi donacijami namreč želijo omogočiti, da bi STA lahko deloval tudi v času, ko bodo čakali odločitev sodišča oziroma med iskanjem drugačne rešitve. Kampanja bo potekala ves maj, cilj je zbrati dva milijona evrov, kolikor sicer približno znaša letno plačilo države za opravljanje javne službe STA-ja.

Da je financiranje javne službe STA-ja treba znova vzpostaviti, je pred dnevi poudaril tudi predsednik države Borut Pahor. V času sprejetja zakona o STA-ju, ki je agenciji zagotovil uredniško in finančno avtonomijo, je bil sicer prav on predsednik vlade.

Medtem pa so se zaposleni na agenciji znova obrnili na Evropsko komisijo in jo pozvali k dodatni pomoči, morda tudi z neposredno finančno podporo STA-ja iz sredstev, o dodelitvi katerih odloča komisija sama.

Svetina: Mediji ne smejo biti talec vsakokratnih zmagovalcev volitev

Ombudsman Peter Svetina, ki je na pogovor sprejel varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinko Todorovski, je poudaril, da neodvisni mediji in javni servisi ne smejo biti talci v rokah vsakokratnih zmagovalcev volitev. Sogovornica je namreč izrazila zaskrbljenost nad poskusi za razgradnjo zaupanja v profesionalne medije.

Svobodni, pluralni in neodvisni mediji in javni servisi so po Svetinovih besedah temeljna sestavina demokratične družbe. To je izrecno poudaril tako v Bruslju na razpravi o svobodi medijskega prostora v Sloveniji kot ob svetovnem dnevu svobode medijev, 3. maju, je povedal sogovornici.

Ilinka Todorovski pa je dodala, da je v razmerah, ko se skuša razgraditi zaupanje v profesionalne medije, težko ohranjati nepristranskost pri poročanju, so zapisali pri varuhu človekovih pravic. Oba sta se sicer strinjala, da se je raven etike javne besede med epidemijo covida-19 znižala. Spletni napadi na izpostavljene osebe so stalnica, sovražen, žaljiv in vulgaren besednjak pa se je z družbenih omrežij z legitimiteto najvidnejših predstavnikov družbe preselil v vsakdan.

Tako varuh človekovih pravic kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije (RTV) Slovenija se še vedno srečujeta s porastom čustveno obarvanih sporočil, ki niso pobuda ali pritožba, kar je pri obeh zahtevalo drugačno organizacijo dela.

Mnenjski odzivi na medijsko vsebino

Ilinka Todorovski, ki je Svetini predala letno poročilo za lani, je poudarila, da je bilo iz mnenjskih odzivov velikokrat lažje razbrati pogled avtorja na družbeno stvarnost kot razbrati očitke medijski vsebini. Svetina pa jo je seznanil z naravo dela institucije varuha v času epidemije in z nekaterimi opozorili oziroma priporočili, ki so jih podajali vladi in organom oblasti, da bi preprečili bodisi kršenje pravice bodisi nesorazmerne posege vanje.

Sprejemanje odločitev odgovornih v času epidemije je po njegovih besedah prineslo številne nejasnosti, zaradi česar se je zaupanje ljudi omajalo. Ti so odgovore na svoja vprašanja iskali pri različnih institucijah, je povedal. Dotaknila sta se tudi dostopnosti vsebin za ranljive skupine, za kar si pri varuhu nenehno prizadevajo, prav tako pa je stalen tudi razvoj možnosti pri javnem servisu, da te skupine dobijo zanje pomembne vsebine kar se da hitro in na njim ustrezen način.

Strinjala sta se, da je reorganizacija javnega servisa RTV Slovenija potrebna, pričakovanja pa so v veliki meri naslovljena na novega generalnega direktorja javnega zavoda Andreja Graha Whatmougha, je poudarila Ilinka Todorovski. Dejala je še, da je poseben izziv nagovarjati napačna prepričanja in mite o RTV Slovenija ter poslanstvo in dejavnost javnega servisa predstaviti v vsej njegovi širini, so še zapisali pri varuhu človekovih pravic.

Turk: Konflikt z STA-jem škoduje predvsem vladi

Politično gibanje Povežimo Slovenijo je danes organiziralo pogovor Zakaj nas pogled na svobodo medijev v Sloveniji tako deli?. Gost pogovora Žiga Turk je dejal, da so javni mediji v Sloveniji levo usmerjeni, morali pa bi zagotavljati ravnotežje med koalicijo in opozicijo.

Turk tako meni, da bi morale provladne stranke stopiti korak nazaj in si prizadevati za uravnoteženo sestavljanje organov STA-ja in RTV Slovenija. To bi po njegovem mnenju zagotavljalo ravnotežje med katero koli koalicijo in opozicijo. Trenutni vladni konflikt s STA-jem škoduje predvsem vladi, je prepričan Turk.

Novinarsko delo v Sloveniji oziroma novinarstvo je Turk ocenil kot nadrejeno političnim strankam, kar je po njegovem mnenju v nasprotju z "razvitimi demokracijami". Posledično naj bi si vedno manj novinarjev lahko privoščilo delati kakovostno novinarsko delo. Dodal je še, da so politične stranke, predvsem manjše, pri nas bolj odvisne od medijev kot mediji od strank.

Medije stranke SDS opisuje kot pozitivne za pluralnost, njihova težava pa je, tako Turk, da nagovarjajo le volilno bazo SDS-a, ne pa tudi vseh drugih. Pogovor je vodil politični analitik Marko Balažic.

Policija preiskuje žaljiva sporočila

Na STA-ju pa so po objavi na Facebooku, v kateri je moški iz Tržiča pozval k zbiranju zamaškov za agencijo, podobno je v eni od oddaj na Nova24 TV pozival tudi direktor te medijske hiše Boris Tomašič, v zadnjih dneh prejeli več ovojnic z zamaški in žaljivimi sporočili. Grožnje preverja tudi policija.

STA bo prejete zamaške skupaj z drugimi, ki jih redno zbira na svojem sedežu, predal Rdečemu križu Slovenije, kjer prav zdaj poteka akcija zbiranja zamaškov za dečka Luka s cerebralno paralizo. Zamaški mu bodo pomagali do drage terapije, ki mu bo olajšala pot do samostojnosti.