Letošnji praznik medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki ga obeležujemo danes (sreda), poteka pod geslom Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva.
Sindikat: Imamo številna nerešena vprašanja
V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) so ob tem vnovič opozorili na težave in nerešena vprašanja zaposlenih. Kljub številnim pogajanjem s pristojnimi, sklenjenim dogovorom in danim obljubam težave in nerešena vprašanja ostajajo in ni premika na bolje. Po dobrem letu od začetka spopadanja z epidemijo covida-19 so še dodatno prišle v ospredje vse težave, ki se jih zavedajo že leta, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so zatrdili, so zaposleni v zdravstveni negi izčrpani, kolektivi pa kadrovsko podhranjeni in preobremenjeni že v običajnih razmerah, v času epidemije pa se je problematika še povečala.
Odhajanje kadra v tujino
"Že desetletje se borimo za dostojne ter za uporabnike in zaposlene primerne kadrovske standarde in normative. Čakamo, a vse manj potrpežljivo in z razumevanjem, na politično voljo odločevalcev," so zapisali. Dodali so, da so stroka in sindikati o teh vprašanjih že dalj časa usklajeni, politika pa na zaposlene v zdravstveni negi gleda zgolj skozi perspektivo denarja in stroška. Poudarili so, da "bijejo plat zvona", ko opozarjajo na odhajanje kadra v tujino in iz poklica, v katerem se kandidati že danes ne prijavljajo na kadrovske razpise. "Vse projekcije jasno kažejo, da bo z leti zgolj še slabše," opozarjajo.
Virtualni kongres: Medicinskih sester mora biti dovolj
Zbornica zdravstvene in babiške nege je praznik zaznamovala z virtualnim kongresom. Največji del zdravstva predstavljajo prav medicinske sestre in babice, brez katerih ni zdravstvenega sistema, je v uvodnem nagovoru poudarila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ‒ Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.
"Da nas bo dovolj, je nujno sprejeti nove ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah bolnikov, ki so danes bistveno večje kot pred desetletjem. Le tako bodo lahko poskrbeli za vse, ki potrebujejo našo pomoč," je pozvala. Politični odločevalci so po njenih besedah tisti, ki morajo predstavnike zdravstvene nege vključiti v dialog in ustrezno ukrepati.
Poklukar: Predanost in srčnost
Da bodo prenovljeni poklicni standardi in normativi pomembno vplivali na razvoj zdravstvene nege in celotnega zdravstva, je povedal tudi minister za zdravje Janez Poklukar. Kot je dejal, si skupaj z vodstvom zbornice prizadevajo hitro in operativno pripraviti te dokumente. Zgolj povečanje števila mest v izobraževalnih programih po njegovih besedah namreč ni dovolj, temveč si morajo prizadevati za ustrezne delovne pogoje.
Kot najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu po mnenju ministra podpirajo tri vogale v zdravstvu. "Biti bolničar negovalec, zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, pa tudi magister in doktor zdravstvene nege, so poklici, za katere je potrebna prav posebna predanost in srčnost," je še poudaril.
Zdravstvena nega mora po oceni ministra pri nadaljnjem razvoju med drugim zasledovati cilje kakovostnega odziva sistema zdravstvenega varstva na potrebe bolnika, promocijo zdravja in preventive. Omenil je še dolgotrajno in paliativno oskrbo, ki jo je po njegovih besedah treba nadgraditi.
"Zdravstvena nega je ena od ključnih disciplin v zdravstvenem sistemu," je še dejal Poklukar in ocenil, da je pandemija covida-19 v zadnjem letu pokazala nekatere šibkosti, pa tudi močne točke v sistemu zdravstvenega varstva. Kot je dejal, so se izkazali z odgovornostjo, pozornostjo, kompetencami in odzivnostjo.
Medicinske sestre so "v prvih bojnih linijah"
Tudi dekanja Fakultete za zdravstvo Angele Boškin Brigita Skela Savič je poudarila pomen kadrov zdravstvene nege, ki so bili med epidemijo covida-19 v prvih bojnih linijah. Kot je dejala, je bila to najodgovornejša delovna naloga v življenju mnogih medicinskih sester, ki so delale v nemogočih pogojih, tudi v pomanjkanju ustrezne zaščitne opreme in z delovnikom, ki ni omogočal zasebnega življenja, mnoge po svetu so tudi same umrle zaradi bolezni.
Opozorila je še, da ima zdravstvena nega v Sloveniji kljub velikemu zaupanju javnosti kot stroka in znanost premajhno vlogo v naši družbi, plače kadrov zdravstvene nege pa se usklajujejo tako, kot se plače zdravniškega kadra. Medicinske sestre morajo biti po njenih besedah aktivne državljanke in kot izvajalke zdravstvenih storitev zahtevati njihovo dostopnost za vse prebivalce, pa tudi nenehno izboljševanje dela, razvoj javnega zdravstva, povečanje številna vpisnih mest in nacionalno kampanjo poklicev zdravstvene nege.
Medicinske sestre so po njeni oceni vse preveč tiho v tej krizi, saj morajo biti tako na strani bolnih in ranljivih kot tudi zdravih. "Nasprotno je lahko razumljeno, da njihovo stroko zastopajo zdravniki," je še poudarila Skela Savič.
Pomanjkanje bo vse hujše
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvideva, da bo do leta 2030 primanjkovalo devet milijonov medicinskih sester in babic, zaradi pandemije je ta številka poskočila na 14 milijonov, je povedala predsednica Evropske federacije združenj medicinskih sester Elizabeth Adams. Prenesla je tudi sporočilo WHO-ja, da morajo vlade spoznati, da delovna mesta v zdravstveni negi niso strošek, temveč naložba v trajnostni razvoj.
Varuh človekovih pravic: Treba je plačati krizne dodatke
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je zahvalil kadru zdravstvene nege, da kljub kritičnim zdravstvenim razmeram vsak dan požrtvovalno skrbi za zdravje in rešuje življenja. "V tej krizi se dokazuje, da potrebujemo več sodelovanja med strokami. Tak svetel primer je sodelovanje študentov medicine in študentov zdravstvene nege, ki so priskočili na pomoč, ko so bile razmere v državi glede epidemije nevzdržne, kadri v zdravstvu pa na robu svojih zmogljivosti," je poudaril Svetina. Take multidisciplinarne ekipe posameznikov, ki so med sabo pripravljeni sodelovati in se dopolnjevati, bi po njegovih navedbah lahko bile rešitev za marsikatero težavo v zdravstvenem sistemu.
Svetina je na pogovoru gostil Moniko Ažman in podpredsednika omenjene organizacije Jožeta Prestorja. Varuha sta seznanila s težkimi razmerami in z nevzdržnimi delovnimi pogoji v zdravstveni in babiški negi, ki jih je v zadnjem letu epidemija covida-19 še poglobila. Opozorila sta na izmučeno in kadrovsko podhranjeno zdravstveno osebje, ki za težko in velikokrat neživljenjsko delo dobiva podcenjeno plačilo.
Sogovorniki zato odgovorne v državi pozivajo, naj vsi zaposleni tako v zdravstvu kot drugje, ki so med epidemijo delali v težkih pogojih, dobijo izplačilo dodatkov, ki jim jih je za nagrado za požrtvovalno delo v teh razmerah obljubila država. Po varuhovem mnenju je to, da prihaja do zamud pri izplačilu dodatkov za delo v kriznih razmerah, nedopustno, saj gre za osebe, ki delajo neposredno z bolniki in tako izpostavljajo nevarnostim okužbe sebe in svoje bližnje.
Opozorilo na vse pogostejše nasilje
Prestor pa je omenil še čedalje pogostejše nasilje, ki se izvaja nad zdravstvenim osebjem. Nestrpnost in nezadovoljstvo uporabnikov se kažeta kot neprimerna komunikacija, prihaja pa tudi do groženj s fizičnim napadom. Veliko zdravstvenih ustanov je zato že sprejelo pravilnike za zaščito zaposlenih.
Svetina je povedal, da je tudi institucija varuha človekovih pravic zaznala epidemijo sovražnosti in nestrpnosti, saj se pojavlja vse več verbalnih napadov, ustrahovanj, podpihovanj in groženj. Ob tem je pozval k strpni in spoštljivi komunikaciji. Vodstvo zdravstvenih zavodov pa naj zagotovi varno delovno okolje, v katerem se bo spoštovalo dostojanstvo vseh zaposlenih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje