Aktivisti opozarjajo na možne gradnje na priobalnih pasovih, ki jih novela omogoča in s tem po njihovem mnenju otežuje varovanje pravice dostopa do vode kot javnega dobrega. Mimoidoče so spodbujali tudi k podpori civilne iniciative Za pitno vodo in k oddaji podpisa za razpis referenduma proti noveli zakona o vodah.

Novela na priobalnih pasovih omogoča gradnjo objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte in objekte v javni rabi. Med temi so gostilne, turistične nastanitve, trgovine, parkirišča itd.

"S pozidavo priobalnih pasov bi se lahko omejil dostop ljudem do jezer, rek in morja ter povečalo tveganje za onesnaženje naših površinskih in podzemnih voda, posledično pa bi ogrozilo tudi kakovost naše pitne vode," so prepričani v Greenpeaceu Slovenija.

Uroš Macerl iz nevladne organizacije Eko Krog in civilne iniciative Za pitno vodo je po navedbah Greenpeacea Slovenija ob dogodku dejal, da bo novela ogrozila pitno vodo in prost dostop do obrežij.

"Če bomo obrežja pozidali, bo izginila čistilna funkcija, ki površinsko vodo prefiltrira v podzemlje in od tam v naše pipe. Javna raba, ki jo rad poudarja minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, pomeni dostop do obrežja vsem pod enakimi pogoji. Po sprejetju tega zakona bodo tam restavracije, hoteli, nakupovalna središča, kjer nam bodo lastniki povedali, za koliko evrov nam bo dovoljeno stopiti do obale," je povedal Macerl.

Zbrati 40.000 podpisov je zahtevno, "a smo naredili vse, da ima vsak od nas možnost in tokrat nekaj res spremeni", je ocenil in dodal, da "kritiziranje pred televizijo ni dovolj, treba je vzeti pot pod noge in na upravno enoto". "Ampak to je najmanj, kar lahko naredimo za prihodnost naših otrok," je še ocenil.

Demontaža okoljskih varovalk

Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je dejala, da že vse leto spremljajo "demontažo okoljskih varovalk v Sloveniji", vse to v imenu gospodarskega "razvoja". "Ta 'razvoj', ki nam ga poskušajo prodati, pa ne upošteva dolgoročnih okoljskih posledic, na ljudi gleda le kot na potrošnike, na naravo pa kot na potrošno blago. Gozdovi so ovira za gradnjo avtocest, morska obala pa donosna lokacija za luksuzne hotele. Vlada in okoljski minister si s takšnim početjem zabijata avtogole, posledice teh odločitev pa bodo nosile še prihodnje generacije," je ocenila.

Dodala je, da dostop do voda, čist zrak, bogati gozdovi niso administrativna ovira pri zasledovanju gospodarskih interesov, temveč osnovni gradniki življenja. Razvoj gospodarstva po krizi s covidom-19 mora po njenem mnenju temeljiti na najvišjih okoljskih standardih, reševati podnebno krizo in negovati življenje na tem svetu, ne pa ga uničevati. "To ne pomeni več cest, več betona, več onesnaženja. Več narave in manj betona je tisto, kar svet trenutno nujno potrebuje," je poudarila in spomnila, da se je poleg zakona o vodah že spremenil zakon o ohranjanju narave, napovedane pa so tudi spremembe zakona o varstvu okolja, gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora.