"Treba je sprožiti postopke in to potrditi oziroma ovreči. Na podlagi tega je NIJZ že izvedel prijavo ministrstvu za zdravje, ki bo oblikovalo komisijo, ki bo pregledala vso dokumentacijo," je povedal minister in ob tragičnem dogodku izrekel sožalje družini umrle.
Pojasnil je, da morajo pridobiti dokumentacijo iz tujine, saj se je ta slovenska državljanka zdravila v Bruslju. Zato po besedah Poklukarja ni mogoče reči, kdaj bodo znani rezultati preiskave zadeve. "Na vseh mogočih področjih sodelujemo z mednarodnimi institucijami, da pridemo zadevi do dna. Ta trenutek pa je neprimerno, da bi javno ugibal o razlogih za tragičen dogodek, zato pozivam vse k sočutju in sožalju družini," je dejal v izjavi za medije med obiskom v Mariboru.
O morebitnih drugih zapletih pri cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi oziroma pri drugih slovenskih diplomatih v Bruslju nima podatkov. "Pustimo strokovni komisiji, da pridobi dokumentacijo, jo pregleda in poda končne ugotovitve, s katerimi bomo potem tudi seznanili javnost," je dodal.
Za zdaj je po ministrovih besedah vse stranske učinke cepljenja proti covidu-19 preučila Evropska agencija za zdravila (EMA), ki ima največji obseg podatkov. "Govorimo o stotinah milijonov podatkov o cepljenjih. EMA za zdaj ni omejila cepljenja z nobenim cepivom. Tudi v tem tragičnem primeru nimamo za zdaj nobenih dokončnih dokazov ali kakršnih koli podatkov, da je šlo za zaplet cepljenja. Je pa sum, ki ga bo stroka preučila," je povedal.
Bojana Beović: Potrebna je podrobna analiza
Tudi infektologinja in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Bojana Beović, ki podrobnosti primera iz Bruslja ne pozna, je izjavi za medije poudarila, da je v takih primerih res treba opraviti podrobno analizo. Ta lahko zaradi postopka pridobitve dokumentacije po njenih besedah traja nekaj tednov.
"Pričakujem, da so zdravniki, ki so obravnavali bolnico, naredili nekatere preiskave, iz katerih je mogoče sklepati, ali gre za povezavo," je dejala. Obstajajo namreč posamezni parametri, na podlagi katerih se da "vsaj s precejšno verjetnostjo sklepati", ali gre za ta neželeni učinek po cepljenju.
Po cepljenju pri vektorskih cepivih namreč opažajo posebno obliko neželenega učinka, ki se na eni strani kaže v obliki krvnih strdkov, na drugi strani pa kot povečana nagnjenost h krvavitvam. Strdki se pri cepivu AstraZenece pojavljajo pri enem na od 10.000 do 100.000 primerov, pri cepivu Johnson & Johnson na od 100.000 do milijon primerov. Nekaj podatkov nakazuje, da so pogostejši pri ženskah in mlajših, a za zdaj še niso dovolj trdni, da bi ameriški oz. evropski regulatorni organ spremenil svoje stališče.
Beovićeva je ob tem pozvala, naj bodo tako cepljeni kot zdravstveni delavci pozorni na ta stranski učinek, ki se lahko pojavi od nekaj do 20 dni po cepljenju. Kaže se kot težko dihanje, bolečine v trebuhu, glavobol in v tem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč. "Kakršna koli nenavadna, hujša sprememba zdravstvenega stanja mora biti alarm za obravnavno pri zdravniku, ki mora vedeti, da lahko gre za nekaj takega," je izpostavila Beovićeva. Pravočasno zdravljenje strdkov lahko po njenih besedah namreč potek bistveno spremeni.
Poudarila je še, da je nevarnost cepiva neprimerljivo manjša kot nevarnost bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus.
EMA: Ljudje s strdki po prvem odmerku ne smejo prejeti drugega odmerka cepiva AstraZenece
Ema je priporočilo izdala v okviru preiskave redkih, a resnih neobičajnih primerov krvnih strdkov, ki so se pojavili po cepljenju s cepivom AstraZenece, pa tudi s cepivom Johnson & Johnsona.
EMA od marca preiskuje pojav krvnih strdkov v trebuhu in možganih. Ob tem poudarja, da so koristi teh dveh cepiv večje od tveganj, zato je pozvala k njuni nadaljnji uporabi.
Preiskava že poteka
Preiskava primera, ki bo pokazala, ali je bil zdravstveni zaplet povezan s cepljenjem, se je po poročanju TV Slovenija že začela.
Ker gre za dogodek, ki vključuje dve državi, bo ministrstvo za zdravje prevzelo vlogo koordinatorja in poskušalo pridobiti zdravstveno dokumentacijo iz Belgije, potem pa bo komisija primer obravnavala in o njem podala strokovno mnenje.
"Treba je zelo natančno preučiti, časovno bi lahko šlo v tak dogodek. Preučiti je treba klinično, z analizo protiteles se lahko potrdi ali zavrne to možnost, ali je šlo za dogodek, ki je nastal po cepljenju in je izzval nastanek protiteles, ki povzročajo tromboze," je za TV Slovenija pojasnil imunolog Alojz Ihan.
Ministrstvo: Cepilo se je 168 diplomatov
"Ministrstvo za zunanje zadeve je pretreseno ob tragični smrti žene diplomata na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU-ju v Bruslju in mu izraža iskreno sožalje. Globoko sočustvujemo s sodelavcem in njegovo družino ter jim nudimo vso podporo in pomoč. V skladu z veljavnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov so podatki o zdravstvenem stanju osebe občutljivi osebni podatki, zato o tem ne moremo posredovati informacij," so za TV Slovenija pojasnili na MZZ-ju.
Na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU-ju v Bruslju se je sicer 7. maja s cepivom Jannsen organizirano cepilo 168 diplomatov in njihovih družinskih članov.
