Nedeljski incident z letalom v Belorusiji je popolnoma zasenčil druge teme dvodnevnega zasedanja voditeljev držav Evropske unije, ki poteka v Bruslju. Spomnimo, Belorusija se je znašla na dnevnem redu delovne večerje po tistem, ko so beloruske oblasti v nedeljo letalo irske nizkocenovne družbe Ryanair, ki je na poti iz Grčije v Litvo letelo nad Belorusijo, prisilile, da je pristalo v Minsku. Tam so aretirali beloruskega opozicijskega novinarja Romana Protasjeviča in njegovo partnerico. Letalo je nato pot nadaljevalo proti Vilni.
Voditelji, ki so se prvič po lanskem decembru znova zbrali v evropski prestolnici, med njimi slovenski premier Janez Janša, so zvečer sprejeli politično odločitev o novem svežnju sankcij proti Belorusiji.
Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok, so voditelji ostro obsodili prisilni pristanek letala in pridržanje novinarja Romana Protasjeviča in njegove spremljevalke Sofie Sapege ter zahtevali njuno takojšnjo izpustitev. Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo (ICOA) so pozvali k takojšnji preiskavi tega dogodka. Pozvali so tudi k oblikovanju novega seznama za sankcije in k novim gospodarskim sankcijam, evropske letalske družbe pa, naj se izogibajo beloruskega zračnega prostora.
Voditelji so tudi pozvali k prepovedi preletov zračnega prostora EU-ja za beloruske letalske družbe in tudi k prepovedi pristankov letal beloruskih družb na letališčih EU-ja. Na koncu so še izrazili solidarnost z Latvijo in z izgonom latvijskih diplomatov, je dodala dopisnica Širok.
Zaradi občutljive razprave brez mobilnikov
Voditelji so morali sicer pred začetkom razprave o Belorusiji in Rusiji oddati svoje prenosne telefone. Gre namreč za zelo občutljivi temi. "Da bi zagotovili zaupnost razprave o Belorusiji in Rusiji, je predsednik Evropskega sveta Charles Michel zaprosil, da bi pogovori potekali brez elektronskih naprav," je ob začetku srečanja na Twitterju sporočil Michelov govorec Barend Leyts.
Že pred začetkom vrha so se v Bruslju vrstile obsodbe dogodka. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel ga je označil za mednarodni škandal. "Življenja evropskih civilistov so bila ogrožena. To je grožnja mednarodni varnosti in civilnemu letalstvu," je o dogodku še dejal Michel in dodal, da je potreben odločen odziv EU-ja.
Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za "skrajno nesprejemljivo ugrabitev Ryanairovega letala". Ob tem je napovedala "zelo močan odgovor".
Nemška kanclerka Angela Merkel je bila kritična od ravnanja beloruskih oblasti, ki da je "brez primere". Po njenih besedah je šlo za "prisilni pristanek" letala, vse druge razlage glede pristanka Ryanairovega letala v Belorusiji pa so "povsem neverodostojne". Pozvala je k takojšnji izpustitvi Protasjeviča in njegove partnerice.
Sankcije proti Belorusije že v veljavi
EU je zaradi nasilnega zatrtja protestov in represije nad prebivalstvom nazadnje lani decembra sprejel nov, že tretji krog sankcij proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka. Sankcije vključujejo prepoved potovanj v Unijo in zamrznitev premoženja. Na seznamu je več kot 80 posameznikov, tudi Lukašenko, ter več podjetij in institucij.
Aleksander Čičerov: Nekaj podobnih primerov je že bilo
Dodal je, da Rusija še danes upošteva pravilo izključne in popolne suverenosti v svojem zračnem prostoru. V preteklosti je že bilo nekaj podobnih primerov, celo leta 2016 na poletu iz Londona v Stockholm, ko je bilo pilotom sporočeno, da je v letalu bomba. Letalo je zasilno pristalo, a se je izkazalo, da bombe ni bilo. Obstaja tudi veliko drugih primerov, ko je šlo za sestrelitev civilnega letala, ker je letalo zašlo v zračni prostor druge države. V tem primeru je zadnji ukrep, ki ga država v svojem zračnem prostoru lahko izvede, sestrelitev civilnega letala. To je bil primer sestrelitve južnokorejskega letala.
Mancevič pa je dejal, da EU nima ustreznih instrumentov, da bi lahko Lukašenka prisilil v spremembo politike. Rešitev je po njegovem mnenju treba iskati v širši mednarodni izolaciji in pritiskih ter diplomatskem dialogu z Moskvo, ki ga zdaj ni. Obstaja možnost, da bi Potaseviča diplomatski pritisk spravil iz zapora? "Da, ta pot obstaja, a je treba iskati rešitev predvsem v Moskvi. Na ta primer se mora odzvati širša skupnost. Lukašenko je z incidentom izvozil situacijo v širšo mednarodno skupnost. Dogodki so lahko tudi tveganje za mednarodno varnost, ogroženi so bili prebivalci EU-ja," je dejal.
Na vprašanje, zakaj Lukašenko provocira javnost, pa je odgovoril: "Podobni primeri se dogajajo dnevno ali tedensko, a zanje ne slišimo. Ker gre za mednarodni incident, ve celotna skupnost. Režim zadnjih nekaj mesecev, od pozne jeseni, ciljno išče posameznike, ki so sodelovali ali bili privrženci protestov. Ne gre samo za novinarje ali opozicijo, tudi za navadne državljane, ki so takrat prispevali kak všeček na družbenih omrežjih."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje