Ženski tenis je zadnja leta na velikem prepihu. Serena Williams je na koncu kariere, večina drugih igralk pa ni izrazito stanovitnih, da bi bile sposobne zmagovati in nizati turnirje. Zato se nemalokrat zgodi, da najpomembnejše turnirje osvajajo igralke, ki predtem niso bile prav uspešne. V zadnjih letih sta pariški grand slam osvojili dve igralki, ki pred tem nista dobili niti enega turnirja serije WTA − leta 2017 je to uspelo Jeleni Ostapenko, lani pa Igi Swiatek. Omenjenima se letos lahko pridruži Tamara Zidanšek.

Trikratna prvakinja v deskanju
Letošnja izvedba edinega peščenega grand slama je polna presenečenj, saj se je v četrtfinale uvrstilo kar šest igralk, ki še nikoli niso bile na tej stopnji tekmovanja. 23-letnica nikoli v teniški karieri ni pretirano izstopala, vzrok je bil tudi v tem, da je dolgo trenirala kar dva športa. Zelo uspešna je bila namreč tudi v deskanju, saj je v mlajši konkurenci osvojila naslove državne prvakinje v krosu. "Bilo je mraz, vedno je bilo mraz," se še danes v smehu spominja tega športa in enega od vzrokov, zakaj se je na koncu odločila prednost dati tenisu.

Pred tedni zamenjava trenerja
To igro je začela igrati s svojim očetom, teniško znanje pa ji je predal Zoran Krajnc, ki jo je spremljal vse do letošnjega aprila. Zdaj to vlogo opravlja Španec Pancho Alvarino, ki je med drugim v svoji karieri vodil tudi Marata Safina in njegovo sestro Dinaro.

Trdna psihološka priprava
Igra Zidanškove temelji na odločnih forhendih, s katerimi zna premikati tekmice po vseh delih igrišča. V njeni igri je sicer nekaj napak, na tem turnirju pa najbolj blesti s svojo psihološko pripravo. Nemalokrat se je namreč znašla v težavah, izgubila niz brez osvojene igre, zapravila prednost 5:0, v odločilnem nizu že zaostajala z brejkom, a vedno se je znala resetirati, pozabiti na lastne napake, slabe trenutke pred nekaj minutami in odigrati na vso moč.

Njena pot je daljši proces
V njeni ekipi je tudi športni psiholog Matej Lunežnik, prav gotovo pa ne škoduje, da tudi sama študira psihologijo. "Vsak igralec ima svojo pot. Nekateri pomembne zmage dosegajo že pri 16 ali 17 letih. Zame je bil to proces, vedno sem trdo delala, a v mlajših kategorijah nisem nikoli izstopala. Vedno sem bila v vlogi outsiderja, to me je delalo močnejšo in mi tudi gradilo osebnost, zdaj se vse sestavlja," je razmišljala po zmagi v 1. krogu, ko je presenetila šesto nosilko Bianco Andreescu.

Veselje Lunežnika in Novaka Đokovića po torkovem razpletu

Drugačen razplet kot lani
Omenjeni obračun je bila velika prelomnica, saj ji je sploh prvič uspelo premagati igralko iz najboljše deseterice. Po treh urah in 20 minutah je slavila s 6:7, 7:6 in 9:7. Že lani je bila v prvem krogu tega turnirja v podobni vlogi, saj je proti sloviti Garbine Muguruza v tretjem nizu že vodila s 3:0, nato pa niz izgubila z 8:6. Letos ji gre v Parizu vse kot po maslu, saj se v odločilnih trenutkih zna zbrati in dobi večino ključnih točk.

Na igrišče s Kekčevo pesmijo
Njen tabor načrtuje, da bo preživela nekoliko mirnejšo sredo, se skušala odpočiti in morda videti Pariz, zvečer pa sledi kovanje taktične priprave na zgodovinski polfinale, ko se bo pomerila z Rusinjo Anastazijo Pavljučenkovo. Ne glede na razplet pa je že zdaj jasno, da se bo na igrišče podala ob zvokih Kekčeve pesmi, ki ji vedno daje energijo in zanos.

V prvih petih pariških obračunih se je izkazalo za uspešen recept, naj bo tako tudi v četrtek. Polfinale si boste seveda lahko ogledali na TV Slovenija 2 in naši spletni strani.