Sorodna novica BiH se bo za oskarja potegoval z dramo o genocidu v Srebrenici

Jasmila Žbanić je ob 25. obletnici množičnega poboja Bošnjakov v Srebrenici v celovečercu Quo Vadis, Aida? obudila boleče spomine na eno največjih tragedij sodobnega časa. Scenarij je napisala na podlagi zapisov in spominov Hasana Nuhanovića, ki je leta 1995 sodeloval z nizozemskimi modrimi čeladami. Njihova naloga je bila zaščititi Bošnjake, ki so se zatekli v Srebrenico, a je niso mogli izvajati.

Sistemi, nepripravljeni na soočenje s preteklostjo
Celovečerec, ki se je uvrstil tudi v končni izbor petih filmov za mednarodnega oskarja, je do zdaj požel že več nagrad. Quo vadis, Aida?, prvi bosansko-hercegovski celovečerni igrani film o genocidu v Srebrenici, je svetovno premiero doživel v Benetkah, zatem pa je bil predvajan še v Torontu. Vendar niti četrt stoletja po tragediji v Srebrenici film ni dobrodošel v kinematografih v Srbiji in Republiki Srbski. Medtem ko se kultura cenzurira, kritiki opozarjajo, da ni sprave brez svobodnega obravnavanja teh tem prek različnih umetniških oblik, navaja Al Džazira Balkans.

Po besedah Jasmile Žbanić film "govori o ženski, ujeti v moški vojni igri. To je zgodba o pogumu, ljubezni in trdoživosti ter o tem, kaj se zgodi, če se pravočasno ne odzovemo na svarilne znake. Vojno v Bosni sem preživela. Nekega dne imaš vse, že naslednjega dne pa večina stvari, ki si jih poznal, ne obstaja več. Samo zato, ker imamo nekatere stvari za nepredstavljive, to še ne pomeni, da se ne morejo zgoditi." Ob nedavnem dogajanju je za Al Džaziro Balkans povedala, da je "želela posneti film za BiH in regijo. Vendar sem prav tako želela posneti film, ob katerem lahko občinstvo, ki nima nič s Srebrenico, začuti zgodbo in se poistoveti z liki. To je bila zame najtežja naloga."

Tudi javne obsodbe in grožnje podpornikom filma
Ne le da kinematografi v Srbiji in Republiki Srbski filma niso uvrstili na svoj spored, tamkajšnji kulturni delavci, ki so podprli film, so deležni javnih obsodb in groženj. Izudin Bajrović, ki nastopa v eni od osrednjih vlog, je dejal, da "je najhuje molčati. Vendar ko pa se govori, se mora govoriti iz potrebe, da se to pogleda na način, ki ne žali, temveč osvobaja. Tudi v psihoterapiji, če se želite znebiti neke travme, morate o njej spregovoriti, jo izraziti." Profesorica sociologije Sarina Bakić je poudarila, da brez empatije do drugih ne more priti do dejanskega procesa sprave. Po njenem bi se moralo na ta film gledati kot na nabor orodij za sprožitev teh procesov.

Film Quo Vadi, Aida? bi moral lani gostovati tudi na festivalu Liffe, a ga na koncu ni bilo v okrnjenem programu projekcij, dostopnih prek spleta. Trenutno si ga je mogoče ogledati v kinematografih v Avstriji, v prihodnjem obdobju pa tudi v Nemčiji in Franciji ter na Nizozemskem, še poroča Al Džazira Balkans.