Minister Tonin je v Odmevih na vprašanje voditeljice Tanje Starič, koliko Afganistancev ta hip rešuje Slovenija, odgovoril, da gre za skupaj 14 ljudi oziroma za dva sodelavca z njunima družinama. Eden je s Slovensko vojsko sodeloval na tehnični ravni, drugi je bil prevajalec. Kot je dejal, se je eni družini uspelo prebiti v varni del kabulskega letališča in čakajo na prevoz v eno izmed varnih držav, potem pa v Slovenijo. Osem preostalih ljudi je v težji situaciji, saj niso v Kabulu, logistika pa je v zdajšnjih razmerah zelo otežena. Kot je dejal Tonin, trdo delajo, da jih umaknejo v Slovenijo. Afganistancev, ki so sodelovali s Slovensko vojsko, je bilo sicer več, vendar pa jih je že prej umaknila italijanska vojska, s katero je Slovenska vojska v Afganistanu sodelovala. Dva se za umik takrat nista odločila, zdaj pa sta za pomoč zaprosila Slovenijo.

Glede slovenskih državljanov v Afganistanu je Tonin dejal, da jih je bilo pred tednom dni pet. Eden se je umaknil iz Afganistana z ameriško vojsko v Katar, dva dni za njim še trije slovenski državljani, eden pa je na svojo željo ostal v Afganistanu, kjer je na varnem delu letališča.

Na vprašanje, zakaj je Slovenija pripravljena sprejeti samo pet dodatnih afganistanskih sodelavcev EU-ja, je Tonin odgovoril, da je vseh ljudi, ki so sodelovali z EU-jem 500, od tega jih Sloveniji v okviru solidarnostne porazdelitve pripada pet.

Logar: Slovenija pripravljena sprejeti do pet dodatnih afganistanskih sodelavcev EU-ja

Zunanji ministri EU-ja so na torkovem izrednem sestanku, posvečenem razmeram v Afganistanu, soglašali, da države članice Afganistancem, ki so v preteklih 20 letih sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo, pomagajo v okviru vseh mogočih zmogljivosti in jih varno prepeljejo v EU, s čimer bi se izognili morebitnim povračilnim ukrepom talibanskega režima. Po besedah slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja gre za od 400 do 500 ljudi. "Države članice so izrazile solidarno pripravljenost, da nosijo del bremen glede na velikost in možnost sprejema," je dejal minister in dodal, da bi za Slovenijo to bilo do pet ljudi.

Teh dodatnih do pet lokalnih sodelavcev EU-ja bi Slovenija sprejela ob afganistanskih sodelavcih, ki so pomagali Slovenski vojski in so zaprosili za pomoč in zaščito Slovenije. Minister Logar je ob tem poudaril, da je Slovenija pripravljena sprejeti tiste Afganistance, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in z evropsko diplomatsko službo. O možnosti sprejema beguncev iz Afganistana, ki bi iskali zatočišče v Evropi ali Sloveniji, pa minister odgovarja, da bo Slovenija "izvedla tisto, kar v tej solidarnostni formuli želi pokazati skupaj z drugimi članicami v okviru pomoči afganistanskim sodelavcem, drugega bremena pa v tem pogledu za zdaj ne bomo ponudili".

Večjega navala prebežnikov iz Afganistana, razen v sosednje države, po besedah Logarja za zdaj sicer ni. EU bo pomagal državam v regiji, ki bodo nosile breme teh prebežnikov, je še dejal minister, ki je po torkovem sestanku danes na virtualni novinarski konferenci spregovoril za slovenske dopisnike v Bruslju.

"Naredili bomo vse, da se morebitni migrantski val zaustavi"

Ministri so na torkovem sestanku dali jasno vedeti, da se ne smejo ponoviti dogodki iz let 2015 in 2016, ko je v Evropo prišlo več kot milijonov beguncev, pretežno iz Sirije. "Vsi ministri smo jasno sporočili, da tega večjega migrantskega vala v Evropo ne bomo spodbujali in bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se ta val, če bo ta sledil, zaustavi v državah, ki mejijo na Afganistan," je povedal Logar.

Sorodna novica Afganistanski predsednik Gani dobil zatočišče v Združenih arabskih emiratih

Problematika migracij v Evropo, zlasti iz Afganistana, bo sicer tudi tema današnjega izrednega virtualnega sestanka notranjih ministrov EU-ja in pa neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU-ja na začetku septembra v Sloveniji. Zunanji ministri sicer menijo, da mora EU poiskati kanal komunikacije s talibanskim režimom iz zelo jasnih razlogov – da lahko spremlja in skuša vplivati na razvoj dogodkov, da hkrati pravočasno stori vse, da ne bi Afganistan znova postal zatočišče terorizma, pa tudi, da ne bo kršitev človekovih pravic.

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je po sestanku dejal, da se bo EU moral pogovarjati s talibani, da bi preprečili humanitarno in migracijsko katastrofo. Borrell je "pripoznal to, da so talibani prevzeli oblast v Kabulu in so kot taki edini mogoč sogovornik pri sledenju ciljev, ki jih ima EU", tudi v okviru vladavine prava in varovanja človekovih pravic, je dejal Logar.

Govorili so tudi o t. i. pogojnosti, torej da bo EU nadaljeval humanitarno pomoč, da pa je razvojna pomoč močno povezana s tem, kakšni bodo nadaljnji koraki uradnega Kabula. Če bi ta s svojimi dejanji prestopil rdečo črto, bi se ustavila tudi razvojna pomoč EU-ja. To je po Logarjevem mnenju tudi edini vzvod, ki ga trenutno ima EU poleg diplomatskih dejavnosti.

"Epizoda z Afganistanom Natu ne more biti v ponos"

Sicer pa je za Logarja tragično to, da so talibani "po 20 letih tako rekoč z ročnim orožjem vkorakali v Kabul in prevzeli oblast ter prizadejali hud poraz mednarodni skupnosti, predvsem pa njenim dejavnostim". A če želimo ohraniti vsaj del tega, kar je v zadnjih 20 letih mednarodna skupnost dosegla, je treba uporabljati te diplomatske kanale za vzvode vplivanja, je prepričan vodja slovenske diplomacije.

O neuspehu Nata ob umiku iz Afganistana in ponovni vrnitvi talibanov pa Logar meni, da je pred zavezništvom kar nekaj poglobljene, tudi burne razprave in samorefleksije. "Morda spet kakšna skupina modrecev, ki bo razmislila, katere korake potegniti naprej," je dejal. "Zagotovo pa ta epizoda z Afganistanom Natu ne more biti v ponos," je povedal in dodal, da je to "zelo draga lekcija ravnanja Nata v prihodnje, posebej na področjih, ki imajo drugačno zgodovino kot zahodni vrednostni sistem".