V tem delu Avstralije so prejšnji konec tedna uvedli zaporo javnega življenja po izbruhu covida-19 v odročnejših skupnostih na zahodu Novega Južnega Walesa, kjer se vsak četrti prebivalec identificira kot staroselec.

Mesto Dubbo okoli 300 kilometrov zahodno od Sydneyja, ki ga do zdaj pandemija skorajda ni prizadela, je zdaj epicenter izbruha na zahodu države. Imajo 167 aktivnih okužb. 70 odstotkov okuženih ljudi je staroselcev, skoraj polovica teh pa je otrok in najstnikov med 10. in 19. letom starosti.

Župan Dubba Stephen Lawrence je za Al Džaziro dejal, da se virus zelo hitro širi med staroselci. Ta skupnost pa je že sicer ranljiva na zdravstvene težave.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 670.000 staroselcev v Avstraliji že dolgo trpi zaradi slabega zdravja in bolezni, ki bi jih lahko preprečili in ki se drugod po razvitem svetu ne pojavljajo več.

Tretjina jih umre pred 45. letom starosti, povprečna življenjska doba za staroselce pa je več kot 10 let krajša kot za avstralske nestaroselce. Staroselci imajo veliko pogosteje težave s srčnimi boleznimi, boleznimi ledvic, sladkorno boleznijo in drugimi kroničnimi boleznimi.

Čeprav je staroselska skupnost zdravstveno ranljivejša, pa cepljenje tam poteka počasneje. Le 29 odstotkov staroselcev v Avstraliji je prejelo en odmerek cepiva, medtem ko je ta odstotek za splošno prebivalstvo 50. Polno cepljenih staroselcev je le 15 odstotkov, v državi na splošno pa 26 odstotkov prebivalcev. Še slabše so številke v Novem Južnem Walesu, kjer je polno cepljenih le osem odstotkov staroselcev

Ljudje se ne cepijo tudi zaradi sporočil vlade in cerkvenih skupin

Oklevanje glede cepljenja je večje zaradi več dejavnikov, med drugim mešanih sporočil vlade glede varnosti cepiva AstraZenece in cerkvenih skupin, ki nasprotujejo cepljenju, je dejala staroselska predavateljica na Univerzi v Novem Južnem Walesu Kalinda Griffiths. Cerkvene skupine imajo v teh skupnostih velik vpliv na ljudi.

Staroselski prebivalec kraja Wilcannia je dejal, da imajo v njihovi skupnosti zelo visoko brezposelnost, splošne socioekonomske težave, stanovanjske težave, zdaj pa še covid-19. Po njegovih besedah je vse več ljudi vdanih v usodo in pravijo "sem črn in reven in življenje je sranje".

Odročne skupnosti so zaradi pomanjkanja infrastrukture, recimo bolnišnic, odvisne od večjih krajev v bližini, zato je zanje zapora v praksi težje izvedljiva kot za druge kraje. Ob tem ljudje zaradi revščine delijo domove s tetami, strici, nečaki, nečakinjami. Tudi zato je uveljavljanje strogih pravil glede fizične razdalje težko zagotavljati.