Z vzpostavitvijo stikov s talibani želijo olajšati evakuacijo ljudi, ki so zdaj v nevarnosti, je dodala predsednica komisije. Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je sporočil, da prioriteta ostaja spraviti na varno vse sodelavce Unije.

Predsednica komisije, zunanjepolitični predstavnik in predsednik Evropskega sveta Charles Michel so obiskali sprejemni center za afganistanske sodelavce EU-ja v bližini Madrida.

Afganistanci najprej v vojaško oporišče

Sprejemni center, ki so ga španske oblasti uredile v vojaškem letalskem oporišču v bližini Madrida, je "simbol odziva EU-ja in Španije" na krizo, je na skupni novinarski konferenci dejal španski premier Pedro Sánchez. "Predstavlja vrednote evropske enotnosti in solidarnosti. Enotnost med državami članicami in solidarnost s tistimi, ki najbolj trpijo. Španija je tu, ko nas EU potrebuje," je dejal.

Sorodna novica Pred letališčem prerivanje in streljanje. Biden: Vse Američane bomo rešili.

Michel se je danes zahvalil Španiji za gostoljubje. "S tem, ko pomagate njim, pomagate EU-ju, da izpolni svojo moralno dolžnost," je zapisal na družbenem omrežju Twitter. Španija je sprejemni center za afganistanske sodelavce evropskih institucij in člane njihovih družin, ki iz Afganistana bežijo pred pričakovanimi povračilnimi ukrepi talibanskega režima, vzpostavila ob vojaškem letalskem oporišču Torrejón de Aróz severovzhodno od Madrida. Sprejme lahko okoli 1000 ljudi.

V petek zvečer je v vojaškem oporišču pri Madridu že pristalo letalo s 110 afganistanskimi sodelavci in člani njihovih družin, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila španska vlada. Letalo je iz Kabula najprej poletelo v Dubaj, od tam pa v Španijo.

Slovenija bi sprejela do pet Afganistancev

Iz Španije naj bi jih pozneje v okviru porazdelitve bremena prerazporedili po članicah. EU naj bi sicer iz Afganistana evakuiral od 400 do 500 afganistanskih sodelavcev in njihovih družin. Slovenija je v okviru porazdelitve bremena med članicami Unije pripravljena sprejeti do pet ljudi, je pred dnevi sporočil zunanji minister Slovenije Anže Logar.

Pogojevanje pomoči

EU mora pomagati ne le tistim Afganistancem, ki so prispeli v Španijo, ampak tudi tistim, ki ostanejo v Afganistanu, je poudarila predsednica komisije. EU je po njenih besedah trdno zavezan, da bo še naprej podpiral nevladne organizacije, ki delujejo v Afganistanu.

Za leto 2021 je Unija načrtovala pomoč Afganistanu 57 milijonov evrov, vendar je to pomoč treba povečati, je sporočila. "Naj bom zelo jasna: milijarda evrov sredstev EU-ja za razvojno pomoč v prihodnjih sedmih letih je vezana na stroge pogoje, to so spoštovanje človekovih pravic, dobro ravnanje z manjšinami in spoštovanje pravic žensk in deklet," je sporočila na Twitterju.

Grčija zaradi strahu pred prihodom beguncev postavila ograjo

Medtem je zaradi zaostrenih razmer v Afganistanu Grčija pred morebitnim večjim prihodom beguncev na meji s Turčijo postavila 40 kilometrov dolgo ograjo in nadzorni sistem.

"Ne moremo pasivno čakati, kaj se bo zgodilo. Ne bomo dovolili nezakonitih prihodov v državo. Naše meje bodo ostale nedotakljive," je sporočil grški notranji minister Mihalis Hrisohoidis, ki si je ogledal mejno območje ob reki Marici. Opozoril je, da je kriza v Afganistanu ustvarila nove "možnosti za migrantske tokove" v Evropo.

Turčija je v četrtek evropske države pozvala, naj prevzamejo odgovornost za afganistanske begunce. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom dejal, da bi hiter porast števila ljudi, ki bežijo iz Afganistana, lahko predstavljal "velik izziv za vse".

Opozoril je, da je nov val beguncev neizbežen, "če ne bodo sprejeti potrebni ukrepi v Afganistanu in Iranu".

Erdogan je Evropo opozoril, da se ne sme izogniti vprašanju afganistanskih beguncev s trdnim zapiranjem meja. S tem bi ne le kršila mednarodnega prava, ampak tudi obrnila hrbet humanitarnim vrednotam, je dejal. Pri tem je opozoril, da ni naloga Turčije, da bi bila evropsko begunsko taborišče.

Razmere na grško-turški meji so se lani zaostrile, potem ko je Erdogan več tisoč prebežnikom odprl mejo v Evropo. V Turčiji poleg 3,6 milijona beguncev iz Sirije živi več sto tisoč drugih prebežnikov, med drugim tudi iz Afganistana. Grčija se s povečanim prihodom prebežnikov spopada tako na kopenski meji kot na egejskih otokih.