Glede na začasne izide je za glasovalo več kot polovica oziroma okoli 56 odstotkov udeležencev, proti pa jih je bilo 39 odstotkov.

Ljudje so na nezavezujočem glasovanju odločali, ali naj se velika nepremičninska podjetja prisilijo v odprodajo večine stanovanjskih enot v njihovi lasti, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Da bi bil predlog sprejet, je potrebna navadna večina, pri tem pa mora za glasovati vsaj četrtina vseh volilnih upravičencev. Tudi v tem primeru pa izglasovani predlog pomeni le, da mora nova regionalna vlada razpravljati o predlogu.

Podpora predlogu na referendumu odpira vrata za berlinski senat, da sprejme zakon, ki bi omogočil razlastitev nepremičninskih podjetij, ki imajo v lasti več kot 3000 stanovanjskih enot. Podjetja bi sicer dobila povračilo za odvzete nepremičnine, a naj bi bilo to, kot so sporočali organizatorji kampanje za predlog, "precej pod tržno vrednostjo".

V kampanji za nacionalizacijo upajo, da bo mesto prevzelo nadzor nad okoli 240.000 stanovanji. "Neupoštevanje referenduma bi bil politični škandal," je dejal predstavnik iniciative Kalle Kunkel.

Do glasovanja je prišlo po tem, ko je nemško ustavno sodišče aprila razveljavilo omejitev najemnin v glavnem mestu, ki jo je sprejela levo usmerjena koalicija, ki jo sestavljajo Zeleni, socialdemokrati SPD in Levica. Sodišče je namreč odločilo, da bi lahko oblasti takšen ukrep sprejele le na zvezni ravni, ne pa na ravni posameznih nemških dežel.

Glavna tarča kampanje zagovornikov nacionalizacije je nepremičninsko podjetje Deutsche Wohnen, ki ima v lasti okoli 113.000 stanovanjskih enot, če bi bil ukrep sprejet v obliki zakona, pa bi prizadel tudi druga podjetja, kot sta Vonovia in Pears Group, še poroča Deutsche Welle.

Vonovia želi kupiti Deutsche Wohnen, da bi imela več kot pol milijona stanovanj

Reuters medtem poroča, da je Vonovia, največje nemško podjetje za oddajanje stanovanj, sporočila, da bo kupila manjšega rivala Deutsche Wohnen, s čimer bi nastal stanovanjski gigant z okoli 550.000 stanovanji, vrednimi več kot 80 milijard evrov.

Predsednik uprave Vonovie Rolf Buch je v odzivu na izid referenduma dejal, da "razlastitev ne rešuje večplastnih izzivov na berlinskem stanovanjskem trgu". Pozval je k sodelovanju z različnimi akterji na stanovanjskem trgu, da bi našli ‒ po njegovem mnenju ‒ konstruktivnejše rešitve.

Da bi pridobila politično podporo za združitev, sta Vonovia in Deutsche Wohnen ta mesec oznanila načrt za prodajo skoraj 15.000 stanovanj v Berlinu za 2,46 milijarde evrov.

Stanovanjsko vprašanje in cene najemniških stanovanj so za ljudi v Berlinu z okoli 3,6 milijona prebivalcev pomembno vprašanje zaradi visokih cen.

Začasni izidi volitev kažejo, da je oblast v Berlinu ohranil SPD, kar pomeni, da bo njihova kandidatka Franziska Giffey postala prva županja mesta.

Franziska Giffey je po volitvah ponovila svoje stališče, da zavrača razlastitev, a je dodala, da je treba izid referenduma spoštovati. Po njenih besedah "razlastitve ne prispevajo k niti enemu novemu stanovanju niti ne rešijo velikega vprašanja dostopnih stanovanj". Berlinsko vlado je pozvala, naj pripravi osnutek zakona. Če se bo izkazalo, da osnutek ni v skladu z ustavo, pa ga ne bodo mogli sprejeti.