Češka opozicija je v letošnje volitve zagrizla zelo zagnano. Največja opozicijska Civilna demokratska stranka (ODS) je v desnosredinsko zavezništvo z enostavnim imenom Skupaj (češko Spolu) povabila parlamentarni stranki – konservativne liberalce (Top09) ter krščanske demokrate (KDL-ČSL). Pirati, tretja največja in najhitreje rastoča stranka v državi, so na drugi strani k sodelovanju povabili liberalno stranko Župani in neodvisni (STAN).

Ano naj bi osvojil 25,2 odstotka glasov, zavezništvo Spolu 20,9 ter Pirati in Župani 19,4 odstotka glasov, kaže zadnja anketa javnomnenjske agencije Median za časnik MF DNES.

"Podpora stranki Ano se zmanjšuje, a vseeno drži, da bodo najverjetneje odrezali največji del volilne torte," za češki dnevnik iDnes ocenjuje direktor agencije Median Přemysl Čech. "Iz zavezništev Pirati/Župani in Skupaj ni pomembnega odliva volivcev, raje se volivci razlivajo med njima. Dolgoročnejša opažanja kažejo, da so nekateri prvotni volivci ODS-a, TOP 09 in KDU-ČSL na neki točki začeli razmišljati, da bi glasovali za Pirate in Župane, a se nato vrnili k zavezništvu Skupaj," še opaža Čech.

V parlament naj bi se z okoli desetimi odstotki podpore zagotovo uvrstili še nacionalisti Svoboda in neposredna demokracija (SPD) pod vodstvom Tomia Okamure. Štiri stranke medtem krožijo okoli petodstotnega praga, potrebnega za vstop v parlament. Trenutni koalicijski partnerji, socialdemokrati (ČSSD), naj bi za las ujeli prag. Tik pod njim so evroskeptična Trikolora Vaclava Klausa ml., komunisti in Prisega (Přisaha) protikorupcijskega preiskovalca Roberta Šlachte.

Kako bodo na volitve vplivali Pandorini dokumenti?

Zadnja anketa pred volitvami je bila objavljena v ponedeljek, dan po razkritju Pandorinih dokumentov, zato rezultati ne odražajo dovolj jasno, ali bo nova finančna afera premierja Babiša vplivala na njegovo podporo. Britanski Independent piše, da bi lahko Babiš zaradi razkritij tik pred volitvami posredno postal prva žrtev Pandorinih dokumentov. Vendar moramo k temu dodati, da so Čehi Babiševih finančnih malverzacij že vajeni.

Češka policija je maja letos proti Babišu že drugič v dveh letih vložila kazensko ovadbo. Češki milijarder naj bi namreč leta 2007 kmetijsko-turistični kompleks Štorkljino gnezdo izločil iz holdinga Agrofert, da bi ta postal upravičen do evropskih sredstev za majhna podjetja. Celo sam premierjev sin Andrej Babiš ml. je v policijski preiskavi pričal proti očetu in za medije zatrdil, da ga je oče dal ugrabiti in prepeljati na polotok Krim, da bi mu preprečil pričanje. Babiš je v odzivu sina označil za shizofrenika, zato naj njegovim trditvam ne bi verjeli.

Trenutni premier je tudi pod pritiskom Evropske komisije, ki mu v primeru Agrofert – konglomerat 250 podjetij s področja medijev, kmetijstva, nepremičnin in kemične industrije – očita navzkrižje interesov. Babiš na očitke Bruslja trdi, da je lastništvo Agroferta prenesel na dva skrbniška sklada, s čimer se je po lastnih navedbah izognil navzkrižju interesov. Vendar je v javno dostopnih registrih še vedno naveden kot dejanski lastnik holdinga.

Bruselj je že predlani ustavil izplačilo evropskih sredstev vsem Babiševim podjetjem. Evropska komisija je takrat v prehodnem sporočilu tudi zapisala, da bodo od Češke zahtevali povračilo 17,4 milijona evrov dodeljenih evropskih sredstev.

Babiš kupil graščino na francoski obali

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je v nedeljo objavil izsledke Pandorinih dokumentov, ki so razkrili finančne skrivnosti svetovnih voditeljev v davčnih oazah. Dokumenti razkrivajo, da je Babiš leta 2009 nakupil za okoli 15 milijonov evrov luksuznih nepremičnin na francoski rivieri, med njimi tudi graščino v mestu Mougins.

Babiš je julija 2009 najel panamsko odvetniško pisarno Alcogal, ki je zanj ustanovila dve slamnati podjetji – eno na Britanskih Deviških otokih in drugo v Washingtonu v ZDA. Iz elektronskih sporočil, ki jih je pridobil ICIJ, je razvidno, da je Babiš novembra 2009 v podjetje na Britanskih Deviških otokih vložil 19 milijonov evrov (22 milijonov dolarjev), ki so se nato prek washingtonskega podjetja stekla v njegovo hčerinsko podjetje v Monaku, je o manevrih poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Češki organi preučujejo podatke, Babiš krivi "češko mafijo"

Babiš bi moral kot politični funkcionar po češki zakonodaji razkriti svoje premoženje. Vendar v dokumentih, ki jih je pridobil češki preiskovalni portal Investigazce.cz, ni podatkov o posestvih na Azurni obali, niti o podjetjih, prek katerih je te nepremičnine kupil. Češki nacionalni center za organizirani kriminal je že sporočil, da bo preučil podatke, ki jih vsebujejo Pandorini dokumenti.

Češki premier v prvem odzivu razkritij Pandorinih dokumentov ni zanikal. "Zadeva je iz leta 2009. Čas objave je zanimiv, dve uri pred to debato," je v nedeljo dejal na televiziji CNN Prima News. Babiš je zatrdil, da je objavo proti njemu "naročila češka mafija", čeprav Pandorini dokumenti razkrivajo finančne skrivnosti številnih svetovnih voditeljev in drugih uradnikov. Poudaril je še, da pri nakupu ni storil nič nezakonitega, navaja Euractiv.

Opozicija se je zavzela, da je treba zadevo preiskati do konca. "Zadeva vsebuje prvine korupcije /.../. Ljudje plačujejo drage hipoteke, premier je to uredil drugače," je za CNN Prima News komentiral vodja Piratov Ivan Bartoš. "To je ogromen mednarodni škandal. /.../ Premier se bori proti davčnim oazam, pri tem pa jih sam izkorišča," je dejal vodja zavezništva Spolu in stranke ODS Petr Fiala.

Ano proti priseljevanju, Pirati za digitalno revolucijo, Skupaj za javne finance in družino

Češki strokovnjaki ocenjujejo, da ima Babiš precej trdno volilno bazo, ki je niso zamajale niti prejšnje finančne afere. Populistični Ano v svoji kampanji poudarja, kako je po prevzemu oblasti leta 2017 zvišal pokojnine. Polovica njihovih volivcev je namreč upokojencev.

Babiš vseskozi igra tudi na karto migracij, pri čemer se predstavlja kot velik nasprotnik priseljevanja. Glavnih pet točk strankinega volilnega programa je "ne damo naše zemlje, naših ljudi, našega zdravja, narave in industrije".

Piratska stranka je po mnenju številnih na drugi strani "premalo ostra" do priseljevanja ter je na udaru medijev – številne si lasti Babiš – zaradi "marksistične kampanje za spremembo tradicionalnih čeških vrednot", navaja Euronews.

"Volil bom Pirate, ker težave ne samo izpostavljajo, kot to počnejo druge stranke, temveč predlagajo tudi rešitve zanje," mi je ob obisku Slovenije poleti dejal prijatelj iz Českih Budejovic. Vendar v zadnjem času po pisanju Euronewsa Pirate zaradi napak v kampanji kritizirajo tudi njihovi podporniki, in sicer zaradi slabega komuniciranja ter preprosto prevelikega števila področij, ki se jih lotevajo v svojem volilnem programu.

Glavne točke njihovega programa so "digitalna revolucija", decentralizacija oz. "enakopravnost pokrajin", modernizacija gospodarstva, "neusmiljen" boj proti korupciji, "profesionalna država" – delo institucije za ljudi, ne obratno, poudarek na podnebnih temah, "samozavestna in varna država" ter izboljšanje pomoči in oskrbe za najranljivejše.

Zavezništvo Spolu v svojem volilnem programu na prvo mesto postavlja "zdrave javne finance", sledijo "pametni prevoz" ter "harmonično okolje in stabilna energija". Med prednostnimi nalogami so še trajnostni razvoj kmetijstva in podeželja, ugodna stanovanja, "podpora družinam" in socialna politika, pravne in državne reforme, zdravstveno varstvo, "izobražena in kulturna družba", spodbujanje športa in aktivnega življenja, "državna uprava za 21. stoletje" ter zunanja, evropska in varnostna politika v skladu z zahodnimi vrednotami in Evropsko unijo.

Pirati ob nezadovoljstvu s spopadanjem s pandemijo v vodstvu, poleti vrnitev Ano

Javnomnenjske ankete so med januarjem in junijem na prvo mesto zanesljivo postavljale zavezništvo Piratov in Županov. Proti koncu pomladi je stranko Ano prehitelo tudi zavezništvo Skupaj. Sledilo je poletje in stranka Ano (akronim za Akcija nezadovoljnih državljanov, kratica ANO pa v češčini pomeni "da") premierja Andreja Babiša se je z uspešno kampanjo vrnila na prvo mesto.

Komentatorji padec stranke Ano na začetku leta pripisujejo nezadovoljstvu Čehov s spopadanjem z epidemijo covida-19, saj je imela Češka eno največjih razmerij okužb na število prebivalcev na svetu ter 30.000 smrtnih žrtev. Epidemične razmere so se od takrat umirile, Češka pa je trenutno ena redkih skoraj v celoti zeleno obarvanih držav na zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC).

Prava bitka za vlado šele po volitvah

Zadnje javnomnenjske ankete nakazujejo, da se bo prava bitka za novo češko vlado začela šele po volitvah. Ano trenutno vlada v manjšinski vladi s socialdemokrati (ČSSD), pri čemer ji v parlamentu potrebno večino zagotavljajo neuradni partnerji komunisti. Vendar tako ČSSD-ju kot komunistom tokrat grozi, da se sploh ne bodo uvrstili v parlament.

Novega koalicijskega partnerja bi lahko našli v nacionalistični stranki Svoboda in neposredna demokracija (SPD), pri čemer bi protipriseljensko koalicijo vodila politika, rojena v Bratislavi in Tokiu. Vendar Babiš in Okamura javno zanikata možnost sodelovanja. Bolj verjetna se zdi "tiha" podpora SPD-ja v parlamentu, kot so jo Babišu do zdaj zagotavljali komunisti, piše Euronews.

Zavezništvi Spolu in Pirati/Župani na drugi strani ne skrivata namere po povolilnem sodelovanju. Vendar bi glede na ankete tudi njima zmanjkalo nekaj glasov za večino v 200-članskem parlamentu, za katero bi po oceni Al Džazire potrebovali od 43 do 45 odstotkov glasov.

Predsednik Zeman obljubil podporo Babišu

Tukaj pa je še češki predsednik Miloš Zeman, ki se je odločil usodo volitev vzeti v svoje roke. Sklepanje opozicijskih zavezništev je označil za "goljufijo" in jasno napovedal, da bo mandat za sestavo vlade podelil stranki, ki bo na volitvah prejela največ glasov.

Tudi če opozicijski zavezništvi po volitvah osvojita več odstotkov, kot jima kažejo ankete, in če bi torej lahko v teoriji oblikovali večinsko vlado, bo predsednik vztrajal pri podelitvi mandata zmagovalcu volitev, kar naj bi bila stranka Ano. Tudi če Babišu potem ne bi uspelo sestaviti koalicije, bi lahko Zeman imenoval tehnično vlado in s tem onemogočil opozicijo, je za Al Džaziro poudaril svetovalec nekdanjega predsednika Vaclava Havla Jiři Pehe.

Zeman je Babiša podpiral že po volitvah leta 2017, ko mu je dal kar devet mesecev časa, da nekako sestavi manjšinsko vlado, potem ko z zmagovalci volitev ni želela sodelovati nobena stranka.

Voditelj Piratov zaradi Zemanovih načrtov ni optimističen. "Zagotovo bomo po volitvah govorili s predsednikom in skušali skupaj s Skupaj sestaviti vlado," je dejal Ivan Bartoš, a dodal, da Zeman služi zadnji mandat in da bo "storil, kar pač hoče, saj je praktično nedotakljiv," njegove izjave prenaša Al Džazira.

Češka ustava ne predvideva, da imajo stranke z večino pravico do oblikovanja vlade, temveč je to zgolj politična tradicija, poudarja Al Džazira. Če bi opoziciji nekako uspelo zbrati dovolj glasov za večino v parlamentu, bi se sicer lahko spustila v odprt boj z Zemanom in skušala ustaviti financiranje predsedniške palače ali skušala predsednika razglasiti za neprimernega za opravljanje funkcije.

V primeru "nedemokratičnega" mandata Babišu napovedani novi protesti

Češka nevladna organizacija Milijon trenutkov za demokracijo (Milion chvilek pro demokracii) v primeru Zemanovega "nedemokratičnega" ustoličenja Babiša napoveduje nove množične proteste. Novembra 2019 se je na ulicah Prage na največjih protestih po Žametni revoluciji zbralo več kot 200.000 ljudi, ki so zahtevali Babišev odstop. Takratni val protestov je ustavila epidemija covida-19, a so letos znova oživeli.

Sorodna novica Največji protesti moderne Češke: "Zahtevamo odstop Babiša!"

Posebna vez med Zemanom in Babišem ob tem ni prepletena z medsebojno ljubeznijo, temveč prej z obojestransko koristjo. Babišu je v interesu ostati na premierskem položaju, ki mu zagotavlja imuniteto pred pregonom zaradi finančnih nepravilnosti, za kar potrebuje tudi Zemanove podpornike, starejše ljudi s podeželja. Zemanu je v interesu predsednikovati ob premierju Babišu, ki mu omogoča "testiranje mej na papirju ceremonialne funkcije", piše Al Džazira, in vzdrževanje toplih odnosov z Rusijo in Kitajsko.

"Zeman lahko ohrani Babiša na položaju ali se odloči za tehnično vlado. V vsakem primeru smo lahko v zastoju do konca predsednikovega zadnjega mandata marca leta 2023," svari že omenjeni nekdanji Havlov svetovalec Jiři Pehe. Hkrati se ne strinja z opozicijo, da je češka demokracija zaradi tega ogrožena, saj so "češke politične institucije bolj robustne od tistih na Poljskem in Madžarskem, kjer so populistične vlade spremenile sistem".

Zeman kljub uradni nevtralni politiki sklepa vezi s Kitajsko in Rusijo

Volitve pa se na drugi strani zdijo odločilne glede zunanjepolitične usmeritve Češke, piše Euronews. Predsednik Zeman od začetka svojega mandata leta 2013 zagovarja krepitev vezi s Kitajsko in Rusijo. Bil je edini evropski voditelj na vojaških paradah v obeh državah. Leta 2015 je Češko ponudil za "vrata Kitajski v Evropo" ter branil rusko priključitev polotoka Krim.

Čeprav češka vlada uradno nima strategije o odnosu s Kitajsko in Rusijo, je Zemanovo delovanje na lastno pest obrodilo nekaj sadov. Eno največjih zasebnih kitajskih podjetij CEFC China Energy je kupilo nekaj čeških znamk, med drugim znameniti nogometni klub Slavia Praha. Ustanovitelja CEFC-ja Je Džianminga je Zeman leta 2017 imenoval za svojega svetovalca, ta pa je na vodilne položaje v CEFC-ju namestil nekaj Zemanovih sodelavcev, na primer obrambnega ministra Jaroslava Tvrdika.

Vendar se je odnos kmalu ohladil. Kitajski poslovnež Je je bil zaradi korupcije v Pekingu aretiran, kitajsko državno podjetje CITIC naj bi prevzelo naložbe, vendar obljubljenih milijard ni bilo. Ocene se razlikujejo, vendar se domneva, da je v Češko pritekla le približno milijarda evrov kitajskega kapitala, kar je malenkost v primerjavi z milijardami evrov, ki jih je Kitajska vložila v sosednjo Madžarsko, poroča Euronews. Celo sam Zeman je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem sredstev.

Sorodna novica Češka izgnala večino ruske diplomacije, Rusija vrača udarec

Dozdevno dokončni razhod Češke s Kitajsko se je zgodil lani, ko je predsednik parlamenta Miloš Vystrčil z zasedbo poslovnežev obiskal Tajvan, zaradi česar je kitajski zunanji minister Vang Ji zagrozil s "kaznovanjem" Češke. Pozneje je Češka obveščevalna agencija (BIS) še posvarila pred sklepanjem pogodb s kitajskimi vlagatelji v infrastrukturne projekte, zaradi česar so pristojni kitajsko podjetje izločili iz kandidature za širitev jedrske elektrarne Dukovany.

Diplomatski spor Češke in Rusije ohladil odnose

Zdi se, da so se ustavili tudi poskusi otoplitve odnosov z Rusijo, ki jo številni Čehi še iz časov Sovjetske zveze vidijo kot sovražnika. Odnosi so se aprila letos precej poslabšali, ko je premier Babiš dva ruska obveščevalca obtožil, da sta odgovorna za eksplozije v skladišču streliva na jugovzhodu Češke leta 2014. Češki obveščevalci še trdijo, da sta prav ta dva Rusa odgovorna tudi za zastrupitev ruskega obveščevalca Sergeja Skripala in njegove hčerke v Veliki Britaniji.

Češkim obtožbam je sledil medsebojni izgon diplomatov, Praga je izgnala več kot sto predstavnikov ruskega veleposlaništva. Nastalo škodo v odnosih je skušal popraviti Zeman, ki je zahteval odstop vodje čeških obveščevalcev Michala Koudelke, a ta za zdaj še vztraja na položaju.

Zavezništvi Piratov/Županov in Skupaj sta že napovedali, da bo njuna drža v primeru zmage veliko bolj proevropska.

Civilno-družbene organizacije pozivajo k udeležbi

Češki volivci bodo v petek in soboto izbirali 200 članov češke poslanske zbornice oz. parlamenta. Poslanci so izvoljeni po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da je vsaki stranki dodeljeno število sedežev v parlamentu, ki ustrezajo deležu skupnega števila glasov. Volilni prag za stranke za vstop v parlament je pri petih odstotkih volilne podpore.

Na zadnjih volitvah leta 2017 je volilo okoli 60 odstotkov od dobrih osmih milijonov registriranih volivcev. Letos k udeležbi pozivajo vidne civilne organizacije, kot je Milijon trenutkov za demokracijo, organizacija Mladi, spregovorite pa nagovarja tradicionalno bolj pasivne mlade volivce.

Romi na predvolilnem festivalu pozvali k udeležbi na volitvah

Sorodna novica Na Češkem odmeva smrt Roma po aretaciji. Policija: "To ni češki Floyd."

Večja udeležba se očitno obeta med skupnostjo Romov, ki so septembra organizirali festival Romfest za spodbujanje politične participacije v mestu Usti nad Labem, na katerem se je zbralo 6000 ljudi, poroča portal romea.cz. "Udeležba Romov na volitvah vpliva na vedenje politikov do nas. Če politiki vedo, da Romi ne volijo, potem jim ni treba osvojiti njihovih glasov," je za Romea TV povedal eden izmed organizatorjev Jaroslav Miko. Organizatorji ljudem niso svetovali, koga naj volijo. Posvarili so le pred nacionalizmi in odsvetovali podporo stranki SPD.

V mestu Teplice je letos med aretacijo umrl Rom Stanislav Tomaš. Videoposnetki so pokazali, da je neki policist pred smrtjo več minut klečal na njegovem vratu. Romske organizacije so obsodile policijsko nasilje in preminulega označile za "češkega Georgea Floyda". Policija je navedbe zanikala in trdi, da je moški umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Smrt češkega Roma med policijskim postopkom sicer ne na Češkem ne po svetu ni sprožila večjega zanimanja medijev ali obsodb policijskega nasilja.