Notranji ministri 12 članic – Litve, Avstrije, Bolgarije, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Grčije, Madžarske, Latvije, Poljske in Slovaške – so v pismu pozvali, da bi bilo z evropskimi sredstvi mogoče prednostno financirati tudi postavljanje ograj ali drugih ovir na mejah.

"Zdi se, da so fizične ovire učinkovit ukrep za zaščito meje, ki služi interesu celotnega EU-ja, ne samo članicam prvega vstopa," piše v pismu, ki so ga poslali Evropski komisiji. Ta je doslej vztrajala, da pregrad na mejah z evropskim denarjem ni mogoče graditi.

Podpisniki so pozvali tudi k drugim spremembam, ki bi zagotovile učinkovito spoprijemanje s hibridnimi napadi in zlorabami prebežnikov v politične namene. Slovenski notranji minister Aleš Hojs je pismo podprl, a Slovenije kljub temu med podpisnicami ni. Država, ki predseduje Svetu EU-ja, se takšnim pobudam načeloma ne pridružuje, saj nastopa v vlogi nevtralne članice, ki si prizadeva za iskanje kompromisov.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala, da postavljanje ograj na mejah sicer razume, a da je proti temu, da se to počne z omejenimi evropskimi sredstvi.

"S spoštovano komisarko se v mnenjih razlikujeva. (...) Predlog podpisanih članic podpiramo," je dejal Hojs na novinarski konferenci po zasedanju notranjih ministrov Unije. Spomnil je, da je tudi Slovenija del svoje meje s Hrvaško zaprla z ograjo, in napovedal, da bo to nadaljevala.

Novi posnetki nasilja razburkali EU

Razpravo v Luksemburgu so zasenčili posnetki nasilja policistov nad prebežniki na Hrvaškem in v Grčiji, ki so jih v Evropski komisiji označili za "šokantne" in pozvali k temeljiti preiskavi, saj vse skupaj kaže na orkestrirano nasilje na zunanjih mejah EU-ja in tudi zlorabo evropskih sredstev.

Johansson, ki je v četrtek govorila z notranjima ministroma Hrvaške in Grčije, je ob prihodu na zasedanje presodila, da je Hrvaška položaj vzela zelo resno, da je bil minister šokiran in da ukrepajo pravilno. Manj zadovoljna pa je z odzivom Grčije. Poudarila je, da tudi od Aten pričakuje enako držo, torej preiskavo nasilja. "Zavarovati moramo zunanjo mejo, a tudi naše vrednote, vladavino prava in temeljne pravice," je poudarila. Ob tem je znova opozorila, da nasilje nad prebežniki škodi ugledu EU-ja.

Grški notranji minister Notis Mitarakis pa je ob prihodu zatrdil, da bodo grške oblasti domnevno nasilje vsekakor preiskale, in poudaril, da Grčija varuje svoje meje v skladu z evropskim pravnim redom. Ob tem pa je treba po njegovih besedah zagotoviti, da "tihotapci nimajo koristi od vrednot EU-ja".

Predlog uredbe za pregled prebežnikov z neurejenim statusom

Ministri pod vodstvom Hojsa kot predsedujočega tej sestavi Sveta EU-ja sicer razpravljajo o izzivih obravnave prebežnikov na mejah zaradi predlagane uredbe za pregled prebežnikov z neurejenim statusom v okviru novega migracijskega pakta, ki je v slepi ulici. Vprašanje je, ali bi lahko Unija to uredbo sprejela ločeno od preostalih, spornejših delov zajetnega migracijskega svežnja. Po neuradnih navedbah je to malo verjetno, saj naj bi sredozemske in višegrajske države vztrajale pri paketni obravnavi.

To je potrdil grški notranji minister, ki je poudaril, da sredozemske države želijo dogovor o celotnem svežnju, saj ni toliko težava obravnava na mejah, temveč kaj storiti z ljudmi, ki pridejo v državo. Članice doslej še niso pokazale, da so pripravljene deliti odgovornost, je opozoril.

To vprašanje obveznega premeščanja prebežnikov med članicami je še vedno jedro spora v razpravi o prenovi evropskih migracijskih pravil. Nekatere države, med njimi višegrajska četverica in Slovenija, temu nasprotujejo, sredozemske članice, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, pa vztrajajo pri tem.

Že tako zahtevno spoprijemanje z nezakonitimi migracijami v Unijo je to poletje še dodatno otežilo ravnanje beloruskih oblasti, ki so zaradi evropskih sankcij proti Minsku začele spodbujati migracije prek svojega ozemlja v Unijo.

Med najbolj prizadetimi članicami je bila Litva. Litovska notranja ministrica Agne Bilotaite je ob prihodu poudarila, da pri tem ne gre le za nezakonite migracije, temveč za hibridni napad na Litvo in celoten EU, zato je skupina članic v skupnem pismu pozvala k spremembam evropske zakonodaje.