V uvodu sta zbrane nagovorila minister za kulturo Vasko Simoniti in na daljavo Giuseppe Abbamonte, direktor za medijsko politiko na generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo v Evropski komisiji.

Simoniti je spomnil, da so se nekatere tehnološke rešitve še zlasti v času epidemije covida-19 izkazale za dobrodošle in uporabne, saj so evropskim in drugim gledalcem omogočile dostop do vsebin. Po ministrovih besedah se moramo naučiti, da virtualni in fizični svetovi sobivajo in se ne izključujejo ter da "digitalna preobrazba vzpostavlja dolgoročni razvoj ob spoštovanju zagotavljanja enakovrednih pogojev za vse udeležence na trgu in upoštevanju glavnih načel svobode izražanja in ustvarjanja".

Konferenco Simoniti razume kot izjemno priložnost, da se predstavniki različnih interesnih skupin "poslušajo in razumejo", ob tem je spomnil na Akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja Evropske komisije, ki bo imel dolgoročne pozitivne posledice na vzdržni razvoj sektorjev.

Po ministrovih besedah ne gre pozabiti, da so ukrepi poleg trgu namenjeni tudi ohranjanju kulturne in tehnološke avtonomije sektorjev. "Pred evropskimi in nacionalnimi politikami je tako največji izziv, kako iz ustvarjalne in kulturne raznolikosti ustvari našo največjo prednost," je dejal.

Abbamonte je izpostavil pomen spremljanja trendov na področju AV in medijskih vsebin s strani Evropske komisije. Kot je dejal, želijo zagotoviti, da evropske avdiovizualne medijske vsebine ne bi bile izključene. Njihova strategija za pospeševanje raznolikost in povečanje konkurenčnosti evropskih industrij po njegovih besedah temelji na dveh stebrih: modernem regulatornem okviru, ki podpira kreativni sektor in ščiti evropsko raznolikost, ter na finančnem okviru, ki podpira okrevanje industrije, znotraj slednjega pa je zelo pomemben že omenjeni Akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja.

Med drugim je omenil tudi revidirano Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki prinaša nova pravila. Med drugim določa minimalno kvoto evropskih del na VOD platformah.

V nadaljevanju je direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar predstavila nekaj poudarkov iz poročila o dostopnosti in konkurenčnosti evropskih AV-del iz majhnih jezikovnih okolij, ki ga je pripravila družba Wagner-Hatfield. Študija je v celoti dostopna na spletni strani SFC. Kot je dejala, je študija proučila najboljše prakse izbranih manjših držav: francoske in flamske skupnosti v Belgiji, Islandije, Irske, Litve in Luksemburga. Osredinila se je na okvir javnih politik in upravljanja, tržne in sektorske trende, filmske centre in njihove subvencije, davčne spodbude, naložbene obveznosti in dajatve ter na druge dejavnike in javno-politične ukrepe.

Udeleženci bodo na konferenci med drugim govorili o tem, kako omogočiti enakovredno razmerje med akterji na svetovnem trgu ponudnikov avdiovizualnih in medijskih vsebin. Zaradi razvoja novih tehnologij in epidemije covida-19 so se namreč pomembno spremenile produkcija in distribucija oziroma dostopnost avdiovizualnih in medijskih vsebin.

Razpravljali bodo tudi o prednostih in slabostih novih tehnologij za spodbujanje in večjo prepoznavnost evropskih del, o izboljšanju njihove dostopnosti ter razvoju programske opreme za prevajanje, pa tudi uporabi digitalnih orodij za večjo dostopnost do avdiovizualnih del in medijskih vsebin ter s tem višjo raven socialne vključenosti.

Ob konferenci sta za STA spregovorila predsednik Združenja direktorjev evropskih filmskih agencij Luis Chaby Vaz in direktor Hrvaškega avdiovizualnega centra Christopher Peter Marcich, ki sta oba sicer udeleženca konference.

Luis Chaby Vaz je povedal, da je eden njihovih osrednjih ciljev prenos direktive EU-ja o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) v nacionalne zakonodaje, ki je še vedno v teku. Poleg tega si želijo doseči širše občinstvo, pri čemer pa je za izboljšanje vsebin in trženjskih tehnik izjemnega pomena transparentnost podatkov, ki bi nudili uvid v to, kako so vsebine promovirane in koga dosežejo.

Meni tudi, da je treba produktivno sodelovati s platformami, ki so z omenjeno direktivo postale del evropskega sistema, kot sta Netflix in HBO, da bi se tako zmanjšala vrzel med njimi in platformami, kot je denimo Filmin, ki so odlične v promociji evropskih vsebin in od katerih bi se marsikaj lahko naučili tudi veliki igralci.

"V času pandemije se je pretrgal stik med filmskim platnom in občinstvom"

Glede ideje o ustanovitvi nove evropske platforme pretočnih vsebin, ki bi konkurirala velikanom, kot je Netflix, pa meni, da bi se morali še veliko naučiti glede poslovnega modela, poleg tega bi takšen projekt zahteval ogromen finančni vložek. Meni, da bi bilo morda bolje okrepiti katero od obstoječih platform, predvsem pa občinstvo spodbuditi k uporabi spletnih arhivov oziroma dediščine, ki bo sicer izgubljena. V času pandemije covida-19 se je po njegovih besedah pretrgal stik med filmskim platnom in občinstvom. Občinstvo lahko zdaj vsebine doseže vsepovsod, zato bi bilo po njegovem prepričanju treba okrepiti tiste, za katere menijo, da so pomembne. Filmska dediščina je po njegovem mnenju zagotovo ena od njih.

Christopher Peter Marcich je do direktive AVMS zadržan. Meni, da ne bo zares prispevala k spodbujanju kulturne raznolikosti v Evropi in da manjšim državam z govornih območij z manjšim občinstvom ni v korist. Poleg tega si manjše države težko izborijo enakopravno obravnavo pri velikanih, kot je Netflix.

Spregovoril je tudi o izkušnji Hrvaške pri prenosu omenjene direktive v zakon o elektronskih medijih, pri čemer je, kot je dejal, upal, da bodo na področju investicijskih obvez dosegli vsaj polovico tega, kar so v svoji zakonodaji dosegli Francozi, a ni bilo tako. Tudi to, kar so dosegli, je po njegovih besedah dosežek, saj so se morali spopasti z velikim pritiskom velikih ameriških podjetij, ki nimajo interesa, da bi se na tem področju ukvarjale z majhnimi državami.

"Sanje so potrebne, a treba je biti tudi realen"
Kot je dejal, sami nimajo tolikšne politične moči niti moči na trgu, kot jo imajo Francozi.
Kar zadeva evropsko platformo pretočnih vsebin, Marcich meni, da ni vse tako preprosto. Evropska unija je sicer ena, a ima 27 držav članic, ki bi morale doseči konsenz. Vsekakor bi morala biti le ena platforma, saj ob treh ali štirih ameriških ni prostora za več konkurentov.

Poleg tega bi bila potrebna ponudba, ki bi pritegnila občinstvo, znani naslovi in ustrezno oglaševanje. Težavo vidi tudi v tem, da bi, če bi šlo za zasebno podjetje, to sledilo povpraševanju trga. A ne glede na našteto Marcich upa, da jim bo uspelo v tem že dolgo trajajočem evropskem snu. "Sanje so potrebne, a treba je biti tudi realen," je sklenil.

Konferenca, ki je del dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, poteka v Cankarjevem domu in po spletu.