Ministrstvo za infrastrukturo sporoča, da upravno sodišče v zadevi ni našlo napak, je pa našlo pomanjkljivosti zaradi sočasne uporabe treh zakonov. Upravno sodišče je ugotovilo, da sočasnost dveh postopkov po habitatni direktivi ni sprejemljiva. Najprej je treba izvesti celoten postopek presoje vplivov na okolje in šele zatem postopek prevlade javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Upravni organ pa mora za vse vrste in habitatne tipe Nature 2000 izvesti natančno ter določiti vse omilitvene ukrepe za vsako vrsto in habitatni tip, piše v sporočilu za javnost.
Ministrstvo za infrastrukturo je odločitev komentiralo takole: "Brez izkoriščanja obnovljivih virov energije ne bomo dosegli brezogljične družbe."
HESS za čimprejšnji ponovni postopek
V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je investitor v projektu izgradnje HE Mokrice, verjamejo, "da bo ponovni postopek prevlade javne koristi čim prej izveden in posledično pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje".
Po navedbah HESS-a je bil glavni očitek sodišča, da bi morala odločba o prevladi javne koristi vsebovati vse sestavine, ki so predpisane za okoljevarstveno soglasje, torej poleg izravnalnih ukrepov tudi s projektom predvidene omilitvene ukrepe.
"V investitorjevi vlogi in gradivu z vsemi predvidenimi ukrepi za naravo ni bilo ugotovljenih vsebinskih pomanjkljivosti. Vse predvidene projektne rešitve so načrtovane tako, da v najboljši meri ohranjajo naravo in so od stroke prepoznane kot učinkovite," so poudarili v družbi.
Izrazili so zaupanje, da bo ponovni postopek prevlade javne koristi čim prej izveden in bo torej pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za HE Mokrice. "Do takrat pa bo Sava še nekaj let tekla neizkoriščena, pri čemer se bo povečevala energetska odvisnost Slovenije, kar se bo odražalo tudi v mnogo višjih cenah električne energije. Prav tako ne bo zagotovljena pravočasna in celovita protipoplavna zaščita krajev na območju HE Mokrice," so opozorili.
Dodali so, da Slovenija že zdaj močno zamuja pri doseganju sektorskih ciljev deleža obnovljivih virov energije. "V družbi HESS zavzemamo stališče, da je zakone treba spoštovati, žal pa ugotavljamo, da evropska in slovenska zakonodaja trenutno ne omogočata učinkovitejših postopkov za zagon projektov, ki bi omogočili zeleno preobrazbo ob podnebnih spremembah," so sklenili.
Gradnja verige hidroelektrarn zastala
Vlada je odločbo o prevladi javne koristi sprejela pred enim letom. Argumentirala jo je s tem, da bo večnamenski projekt hidroelektrarne zagotovil višjo poplavno varnost, izboljšal stanje podzemnega vodnega telesa in omogočil prilagajanje na podnebne spremembe za dve evropsko pomembni vrsti: zvezdogleda in platnico. Na odločbo so se pritožile okoljevarstvene organizacije.
Gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ki predvideva pet hidroelektrarn – Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice – in pripadajočo infrastrukturo, bi se morala sicer po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov, ki so nastali po umeščanju v prostor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje