Upokojenci s pokojnino, nižjo od 510 evrov, bodo tako dobili 300 evrov izrednega solidarnostnega dodatka, tisti, ki imajo pokojnino med 510 in 612 evri, bodo dobili 230 evrov, prejemniki pokojnin od 612 do 714 evrov pa 130 evrov. Dodatek bo predvidoma izplačan že decembra.

Vlada poleg tega predlaga, da se enkratni dodatek 150 evrov izplača tudi kmetom (nosilcem ali članom kmetije) z dohodki pod 591,2 evra, ki so stari več kot 65 let in ki niso prejemniki pokojnin. "Gre za solidarnostni dodatek, saj so na eni strani omejeni s covidom, na drugi strani pa stalno dobivamo informacije o zviševanju cen," je pojasnil Šircelj.

"Gre za pomoč socialno ogroženim ljudem. To, da so volitve drugo leto, nima v tem primeru nikakršne vloge," je v Odmevih Televizije Slovenija dejal finančni minister. Z dela opozicije je bilo namreč slišati opozorila o predvolilnih bombončkih. "Mislim, da so ti ljudje, med drugim 300 tisoč upokojencev, upravičeni do teh dodatkov. Prvič zato, ker živimo še vedno v epidemiološko zaostrenih razmerah, drugič pa seveda zato, ker cene nekaterih življenjskih potrebščin in energije rastejo," je pojasnil.

Sorodna novica Obrtniki in turistično-gostinska zbornica pozdravljajo nove vladne predloge ukrepov

Invalidom 150 evrov, dnevni dodatki za prostovoljce in civilno zaščito

Predlagajo tudi dodatek za invalide v višini 150 evrov. "Tudi tukaj mislimo, da je pomembno, da se invalidi po eni strani zaščitijo pred dvigom cen, po drugi strani pa pri svojem delovanju, delu življenju imajo določene omejitve, še posebej omejitve zaradi virusa, ki ne pojenja," je razloge pojasnil Šircelj.

Dodatek oz. plačilo bodo dobili pripadniki civilne zaščite ter dijaki in študentje prostovoljci, ki pomagajo v zdravstvenih ustanovah. Dodatek bo znašal 30 evrov na dan za civilno zaščito in 25 evrov za dijake oz. študente.

Dodatek ne vključuje energetskega vavčerja za najranljivejše

"Glede na razvoj virusa in njegovo širjenje se vlada čuti dolžno pomagati najranljivejšim skupinam in tudi tistim, ki delajo prostovoljno, da se prepreči širjenje. Zato smo predlagali dodatek k pokojninam," je pozneje motive še dodatno pojasnil Šircelj in poudaril, da ta dodatek ne vključuje t. i. energetskih vavčerjev za najranljivejše, o katerih se je govorilo v zadnjih tednih.

"Energetski dodatek je po eni strani odvisen od socialnega položaja ljudi in na drugi strani tudi od tega, kakšen vpliv bodo imeli energenti na ceno življenjskih potrebščin," je dejal. Ob tem je dodal: "V tem trenutku energetskega bona ali energetskega nadomestila ni v tem zakonu, kar pa ne pomeni, da ne bomo poskrbeli za približno 66.000, 67.000 ljudi, ki so najranljivejši, tudi s posebnim dodatkom."

Delodajalcem 60 evrov za vsakega delavca za hitre teste

Z zakonom bodo skušali olajšati tudi nabavo hitrih testov za gospodarstvo oz. sofinancirati strošek, ki pri tem nastane, je še dejal. Pomoč pripada npr. podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, samozaposlenim in bo znašal 60 evrov na delavca.

Predvideva se tudi plačilo samostojnim podjetnikom, kmetom in družbenikom enoosebnih družb, ki so v karanteni ali so v karanteni njihovi otroci. "V tem primeru se jim izplača poseben dodatek v višini 250 evrov za deset dni oziroma 500 evrov za 20 dni oziroma 750 evrov v enem mesecu," je razložil finančni minister.

Turistični boni podaljšani do 30. junija 2022

Podaljšali bodo tudi rok za unovčitev turističnih bonov oz. bodo vzpostavili pravno podlago za podaljšanje. Lanski boni (bon20) bi tako veljali do konca junija prihodnje leto. Letošnji boni (bon21) pa so lahko podaljšani s sklepom vlade, tako da tega ni treba urejevati zakonsko, je na novinarski konferenci še dejal Šircelj.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na Twitterju zapisal, da so se turistični boni do zdaj izkazali za konkreten ukrep za pomoč slovenskemu turizmu, podaljšanje njihove veljavnosti pa predlagajo zaradi poostrenih epidemioloških razmer in pozivov tako turističnega sektorja kot posameznikov, ki jih še niso mogli izkoristiti.

V poseganje pravic ljudi z zakonom

Vlada je v predlogu zakona določila tudi to, da se pravna podlaga za urejanje življenja, zbiranja ljudi, opravljanja dela, prometa blaga in storitev lahko uredi z odloki. "To pomeni, da to vlada lahko na podlagi strokovnih ocen ureja z odloki za največ 15 dni, o čemer mora obvestiti DZ," je povedal Šircelj in dodal, da mora po predlogu vlada v primeru ponovitev nekega ukrepa predhodno vprašati strokovno komisijo na ministrstvu za zdravje glede ustreznosti podaljšanja.

"Ne rečem, da je vedno prav, da en zakon pokriva vse tematike. Vendar danes imamo posebne razmere tako na področju predpisovanja ukrepov kot na finančnem področju. Ukrepe moramo sprejeti čim hitreje," je Šircelj poudaril v Odmevih. Pojasnil je, da so v ta uvrščene tematike z različnih ministrstev. "Med drugim tudi pravosodnega, vse upoštevajo odločbe ustavnega sodišča in dajejo pravno podlago. Tu ne vidim nobenega težave," je dejal.

Finančni učinek zakona je ocenjen na 180 milijonov, je dodal minister. Potrditi ga mora sicer še državni zbor. "Denar je zagotovljen v proračunu, na postavkah vsakega ministrstva, razen tistega dela, ki bo izplačan z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, tako da tukaj ne vidim nikakršnih težav, da to ne bi bilo izvedeno," je dejal Šircelj v Odmevih. Pojasnil je, da je predlog, da se zakon v DZ-ju obravnava po nujnem postopku. "To pomeni, da naj bi bil uveljavljen in sprejet čim prej ter da se dejansko začne izvajati že v mesecu decembru," je dejal.

Ukrep treh dni bolniškega dopusta brez obiska zdravnika podaljšan do konca februarja

Kot je razložil minister za zdravje Janez Poklukar, vlada predlaga tudi podaljšanje ukrepa o upravičenem bolniškem staležu brez potrdila, in sicer do 28. februarja. Kot je znano, lahko tako potrdilo izda osebni zdravnik za tri zaporedne dni enkrat na koledarsko leto.

Podaljšuje se tudi čas, ko je mogoče izkoristiti letni dopust iz leta 2020 – tega bo mogoče izrabiti do 1. aprila 2022, letni dopust iz leta 2021 pa do leta 30. decembra 2022.

Odškodnine za morebitne zaplete pri cepljenju ali zdravljenju

Poklukar je predstavil tudi novost, uvedbo odškodninske odgovornosti in odškodnin brez krivde po cepljenju ali zdravljenju z zdravilom za covid-19 v novem predlogu zakona. Možnost izplačila odškodnin za redke primere, ko se pri zdravljenju ali cepljenju pojavijo zapleti, je po njegovem mnenju ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost, obenem pa zagotavlja učinkovit in celovit način nacionalnega programa cepljenja proti covidu-19. "Zato se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda pri zdravju. Do odškodnine pa so upravičeni tudi ožji družinski člani," je navedel in poudaril, da imajo podobne ureditve za odškodnine tudi nekatere druge evropske države.

"Kot škoda se ne šteje škoda iz strokovne nepravilnosti pri cepljenju ali škoda, ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva," je še opozoril in dodal, da bo resno trajno zmanjšanje življenjskih funkcij presojala posebna komisija. Ukrep bo po Poklukarjevih navedbah veljal za celotno obdobje cepljenja proti covidu-19. "Odškodnine se bodo vložile tudi za obdobje nekaj let, če bo pozneje prišlo do hudih zapletov po cepljenju. Komu pripada odškodnina, bo odredila posebna skupina in nato minister sprejeme sklep," je pojasnil in dodal, da gre za težje zaplete oz. resno zmanjšanje življenjskih funkcij: "Višina pa je opredeljena v zakonu o nalezljivih boleznih."

Glede na zakon o nalezljivih boleznih bi odškodnino 60 tisoč evrov prejeli tisti, ki bi po cepljenju utrpeli resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij. Odškodnino 10 tisoč evrov bi prejeli starši otroka oz. zakonski ali zunajzakonski partner osebe, ki je umrla po cepljenju. Mladoletni otroci osebe, ki je umrla po cepljenju, pa bi prejeli 20 tisoč evrov odškodnine.

V zakonu tudi možnost izdajanja odlokov za zajezitev širjenja epidemije

V predlogu zakona bodo urejeni tudi cepljenje, prebolevnost, nošenje mask za obvladovanje virusa. Zakon po Poklukarjevih besedah vladi tudi omogoča, da lahko razmere ureja z odloki v času, ko obstaja resna grožnja širjenja nalezljive bolezni covida-19 in ko je ni mogoče zajeziti z ukrepi iz zakona. "Na podlagi strokovne ocene se lahko odredijo ukrepi za pogojevanje zbiranja, opravljanje dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanje storitev. Pogoji so uporaba higienskih ukrepov, posredovanje osebnih podatkov in predložitev ustreznih dokazil," je navedel Poklukar.