Vsa cepiva proti novemu koronavirusu, ki so danes v obtoku, od vektorskih do mRNk, so bila narejena na način, da nas zaščitijo proti izvorni različici novega koronavirusa. Ob izidu mRNK-cepiv se je veliko poudarjala njihova sposobnost hitrega prilagajanja na druge različice virusa. Zakaj proizvajalci Pfizer & BioNTech ter Moderna niso prilagodili mRNK-cepiv na delta različico in v kakšni meri nas bodo cepiva lahko ubranila pred različico omikron, je za MMC pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Na vprašanje, zakaj se mRNK-cepiva niso prilagodila na delta različico novega koronavirusa, Jerala pojasnjuje, da se delta glede na protein S, ki je v cepivih, ne razlikuje bistveno od izvorne različice. "Če pogledamo mutacije na S-proteinu, jih ni tako veliko. Učinkovitost cepiv oziroma protiteles proti delti je bila le nekoliko slabša kot pri izvorni različici. Najbolj se je od izvorne različice doslej razlikovala beta oziroma južnoafriška različica."

Prilagoditev cepiva na delta različico po mnenju Jerale tako ni več smiselna. "Povedano po pravici, tudi proizvajalci gledajo na to, koliko to stane, kako bo to zapletlo logistiko, proizvodnjo itd. Kljub vsemu se je izkazalo, da obstoječa cepiva proti delti dobro delujejo, še posebej z uporabo tretjega odmerka, in mislim, da tudi če bi bila prilagojena, ne bi bilo bistvene razlike. Malo bolje bi sicer bilo, a ne bistveno. Če pa bi se razširila beta različica, bi zelo verjetno začeli proizvajati prilagojeno cepivo proti beta različici."

Omikron je po mutacijah in prepoznavanju s protitelesi od izvorne različice še bolj oddaljen kot beta, proti kateri so že pripravljali cepivo. "Beta se je od bolj razširjenih različic najbolj izogibala prepoznavanju s protitelesi iz cepiv in iz prebolevnikov, slabše od nje so protitelesa nevtralizirala le različico "mi", ki se je v omejenem obsegu razširila le v Latinski Ameriki in jo je izpodrinila delta," pojasni Jerala. Lansiranje prilagojenega cepiva bi zagotovo potekalo hitreje, a najprej bo treba preveriti, ali bo prilagajanje cepiv dejansko potrebno ali ne. "Najprej moramo videti, kako učinkovita so sedanja cepiva in predvsem kako hitro se bo širila nova različica ter kakšen bo klinični potek bolezni." A če se bo omikron izkazal za tako nevarnega, kot se bojimo, potem prilagoditev cepiv lahko pričakujemo.

BioNTech že išče prilagoditve svojega cepiva na različico omikron

Kot je poročala nemška tiskovna agencija DPA, nemški proizvajalec cepiv BioNTech že išče prilagoditve svojega cepiva proti covidu-19, ki ga proizvaja skupaj s Pfizerjem. Kot so pojasnili v podjetju, gre za preventivni ukrep, saj ne želijo izgubiti časa, če bo prilagoditev cepiva nujna, je sporočila tiskovna predstavnica podjetja.

BioNTech je že v petek sporočil, da se omikron precej razlikuje od zdaj poznanih različic, ki imajo dodatne mutacije na beljakovini bodice S. Iz podatkov testov, ki trenutno potekajo, pa bodo lahko ugotovili, ali morajo prilagoditi cepivo, če se bo ta različica razširila po vsem svetu. Prve ugotovitve bodo najverjetneje imeli do konca prihodnjega tedna. Skupaj s partnerskim podjetjem Pfizer so se že pred meseci pripravili na podoben scenarij in so zdaj sposobni cepivo prilagoditi v roku šestih tednov, v stotih dneh pa bi lahko že začeli dobavljati prilagojeno cepivo.

Ko je grozila beta, so nanjo že bila pripravljena prilagojena cepiva

"Za beta oziroma južnoafriško različico so bila prilagojena cepiva že pripravljena in tudi testirana na manjšem številu prostovoljcev," pojasni Jerala. "Pokazalo se je, da prilagojena cepiva dobro nevtralizirajo virus, ni pa bilo zelo velike razlike v primerjavi s poživitvenim odmerkom cepiva iz izvorne različice." Kot še nekoliko podrobneje razloži Jerala, so s prilagojenim cepivom proti beti preizkusili več različnih shem, poživitveni odmerek z osnovno različico, prilagojen na beto, in koktajl obeh, a v osnovi se je izkazalo, da poživitveni odmerek izvornega cepiva v zadostni meri dvigne raven protiteles in človeka zaščiti tudi proti beta različici. Pozneje se je izkazalo, da beta različica, ki je bila najprej videti zelo nevarna, ne bo povzročila večjih težav, izpodrinila jo je namreč delta, trenutno prevladujoča različica novega koronavirusa. Kako bo z omikronom, za zdaj še ostaja neznanka.

Vsekakor prilagojenega cepiva še nekaj časa ne bo v večjih količinah, vsaj ne do pomladi. "Več bo znanega v dveh tednih, a mislim, da se bo izkazalo, da tretji odmerek bolje ščiti kot dva odmerka, čeprav se učinkovitost zaščite zmanjša. Z dodatnim odmerkom istega cepiva po daljšem času se močno okrepi imunski sistem. A najbolje je, da počakamo na rezultate. V vsakem primeru pa menim, da bi bilo dobro, da bi čim več ljudi prejelo poživitveni odmerek. Ta nas lahko dobro zaščiti proti delti, verjetno tudi proti omikronu. Odlašanje s cepljenjem zaradi morebitne nove oblike cepiva ni smiselno."

Da se mRNK-cepiva lahko hitro prilagodi na nove različice virusa, torej še vedno drži. "Tehnologija sama ne predstavlja nikakršne težave. Cepiva lahko prilagodijo v nekaj tednih. Sam industrijski postopek proizvodnje in lastnosti cepiva so tako rekoč identični." Vendar pa se pri prilagajanju cepiva lahko zatakne na drugih področjih – kako bo z regulativo prilagojenih cepiv, koliko časa bodo podvržena testiranju itd. Vendarle bi bilo prilagajanje cepiv proti novemu koronavirusu lahko podobno kot pri gripi, kjer se cepivo vsako leto prilagodi glede na različico, ki prevladuje v tistem obdobju. "Takega cepiva ni treba posebej oziroma dodatno registrirati, ker ima tako rekoč enake lastnosti kot prejšnje."

Kljub vsemu bo, kot meni Jerala, prilagojena cepiva najverjetneje treba testirati na prostovoljcih. Novo oziroma prilagojeno cepivo bi lahko testirali na imunsko naivnih ljudeh, torej na ljudeh, ki še niso bili cepljeni. Verjetneje pa ga bodo testirali kot dodaten odmerek na že cepljenih, torej v obliki poživitvenega odmerka, kar je po mnenju Jerale verjetneje, saj je marsikje precepljena že večina ljudi, predvsem ranljivejših. "Seveda bodo preverili, da ni neželenih stranskih učinkov pri samem testiranju na prostovoljcih, a kot rečeno, ni pričakovati kakšnih bistvenih sprememb."

Mutacije, kot je omikron, tudi z večjo precepljenostjo ne bi mogli preprečiti

Z večjo precepljenostjo bi lahko preprečili širjenje virusa, a pojava mutacij, ki so povzročile različico omikron, s cepljenjem ne bi mogli preprečiti. Kot pojasni Jerala, je virus zelo verjetno mutiral v posameznikih, ki imajo oslabljen imunski sistem in ne tvorijo imunskega odziva na cepljenje.

"Po drugi strani te različice niso nastale zaradi cepiva, temveč so nastale zato, ker je prišlo do selekcije v posamezniku. Na neki način je nenavadno, da od tovrstnih posameznikov ni prišlo že prej do širjenja multimutiranih različic, saj je v znanstveni literaturi opisanih precej primerov. Glede na analizo genoma omikrona sklepajo, da se je eno leto ločeno razvijal. Ne gre zato, da bi pobral mutacije posameznih sevov in jih rekombiniral, temveč se je zelo verjetno razvil v enem človeku, ki je deloval kot svojevrsten inkubator, v katerem se je virus razvijal in mutiral v boju z oslabljenim imunskim sistemom gostitelja. Če se virus namreč hitro širi od enega do drugega človeka, ne more nabrati toliko mutacij kot v posamezniku, kjer prihaja do selekcije in akumuliranja mutacij čez veliko generacij. Lahko bi z večjo precepljenostjo dosegli, da se takšni mutirani virusi ne bi tako širili, a bi ta precepljenost morala biti zelo visoka."

Toda ali bi nas med tem, ko bi uvajali prilagojeno cepivo, lahko že ujela spet nova različica novega koronavirusa? Jerala miri, da vendarle ne gre za igro brez konca. "Virus ima določen prostor, znotraj katerega se lahko spremeni in je še vedno funkcionalen. Ne gre za neskončno možnosti. Kakšne so lastnosti omikrona, ne vemo, ne bom rekel, da dodatne mutacije niso mogoče. In vitro so v laboratorijih že analizirali, katere mutacije se najbolje izognejo protitelesom, in preverjali, kakšen vpliv imajo. Če se virus preveč spremeni, se ne veže več na človeški receptor in ni več funkcionalen."

Tehnologija spreminjanja cepiv je na voljo, poudarja Jerala. "Menim, da se bodo tudi obstoječa cepiva izkazala, da ubranijo vsaj pred hudim potekom covida-19." Če nas ne bodo, bi bili spet na začetku, opozarja Jerala in dodaja: "Če bo imela različica omikron zelo neugodne lastnosti, bomo morali zdržati do pomladi in do poletja bi morali imeti na razpolago cepiva, če bi se zgodil najbolj črn scenarij."