Sorodna novica 20-letnica umrla, komisija preiskuje povezavo s cepivom Janssen

Predstojnik območne enote NIJZ-ja Maribor Zoran Simonovič in koordinator komisije, ki je bila imenovana za obravnavo primera smrti po cepljenju s cepivom Janssen, je pojasnil, da je komisija štela pet članov, med njimi so trije zdravniki (nevrolog, infektolog in internist specialist za žilne bolezni) ter zdravnica farmakologinja. Komisija je s Simonovičem kot predstavnikom epidemiološke stroke pregledala zdravstveno dokumentacijo 20-letne pacientke, ki je po cepljenju utrpela sindrom tromboze s trombocitopenijo. Dokumentacija je obsegala obravnavo od sprejetja na nevrološki kliniki v Ljubljani in karton, ki ga je pacientka imela pri osebni zdravnici.

"Komisija je potrdila, da je v tem primeru prišlo do razvoja tromboze s trombocitopenijo oziroma do s cepljenjem povzročene imunske trombotične trombocitopenije. Bili so izpolnjeni vsi kriteriji za izpolnitev te diagnoze." Kot je dodal Simonovič, je komisija ob preučitvi zdravstvene dokumentacije, ki izhaja iz časa pred cepljenjem, ugotovila, da ni bilo nikakršnih stanj pri pacientki, ki bi lahko vplivala na težave po cepljenju. "Komisija je soglasno ocenila, da je povezanost v tem primeru med cepljenjem s cepivom Janssen in tragičnim zapletom gotova."

Simonovič je še dodal, da je kljub ustreznemu zdravljenju na nevrološki kliniki prišlo do smrtnega izida ob zapletu, pri čemer je v imenu vseh članov komisije izrazil sožalje svojcem pokojnega dekleta.

Štrukelj: Povezava z zelo redkim pojavom sindroma tromboze

Tudi Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo je svojcem najprej izrazil sožalje zaradi smrti dekleta, ki je bilo cepljeno 16. septembra 2021 z enim odmerkom cepiva Janssen proizvajalca Johnson&Johnson, serijske številke XE393. "Gre za enoodmerno cepivo, ki se uporablja v večini držav v Evropi, Kanadi in ZDA. V kliničnih študijah in pri razvoju cepiva Janssen je sodelovalo 27.000 udeležencev, kar je ena od največjih kliničnih študij pri razvoju cepiva doslej. Poleg cepiva Janssen je vektorsko DNK-cepivo tudi cepivo AstraZenece, in kot je bilo že večkrat povedano, cepljenje z vektorskimi cepivi proti covidu-19 je lahko povezano z zelo redkim pojavom sindroma tromboze, torej strdkov, ki so lahko v telesu ali v možganih, skupaj s trombocitopenijo."

To je stanje, ko je v določenih delih telesa trombocitov premalo. V povzetku glavnih značilnosti cepiva Janssen je pogostost ocenjena na manj kot 1 na 10.000, a se v različnih državah pojavnost tega redkega neželenega učinka nekoliko razlikuje. V ZDA, kjer ne uporabljajo drugih vektorskih cepiv kot cepivo Janssen, saj AstraZeneca v ZDA ni dobila dovoljenja za registracijo, so doslej zaznali 28 primerov na 8,7 milijona odmerkov cepiva, kar znaša približno 1 na 300.000. Največ primerov je bilo v skupini žensk med 30. in 37. letom. Če še dodatno zožimo to skupino, dobimo pogostost pojava neželenega učinka 1,2 na 100.000 v tej starostni skupini. V EU-ju je bilo do 30. oktobra uporabljenih 16,3 milijona odmerkov cepiva Janssen.

Cepljenje z Janssenom samo s pisno privolitvijo

Sožalje je na novinarski konferenci izrazil tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. Kot zdravnik, človek in minister se vsak dan spomni na to smrt in o njej razmišlja, je povedal. "Ker sem človek, ne morem mimo dejstva, da je pred tedni zaradi cepiva umrlo mlado bitje."

Kot minister bo zdaj predlagal, da se cepljenje z Janssenom omogoči le na izrecno zahtevo posameznika, potrjeno s prostoročnim podpisom. To je bilo doslej v veljavi kot priporočilo, odslej bo to trajen protokol.

Dejal je, da kot minister vsakodnevno razmišlja tudi o 5553 žrtvah covida-19, ki imajo prav tako imena, svojce in prijatelje. Pozval je, da nas smrt ne sme razdvojiti, temveč se moramo poenotiti v boju proti virusu, z medsebojnim razumevanjem in solidarnostjo.

Na novinarsko vprašanje, ali ministrstvo razmišlja o enakih ali podobnih omejitvah pri vektorskem cepivu proizvajalca AstraZeneca, je minister odgovoril, da bo sledil priporočilom stroke.

Beović: Več možnosti glede uporabe vektorskih cepiv

Kot je v izjavi medijem povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Bojana Beović, je v igri več možnosti. Mogoče je, da bosta obe vektorski cepivi za uporabo omejeni razen ob izrecni želji posameznika ali ob kontraindikacijah po predhodnem cepljenju s cepivi mRNK. Druga od možnosti je, da se na navedeni način omeji cepivo AstraZenece, popolnoma prepove pa uporabo cepiva Janssen. Tretja možnost pa je popolna prepoved uporabe obeh cepiv. "To je stvar dogovora v skupini," je napovedala Beović.

Za covidom-19 umrl že vsak 400. Slovenec

Beović ne pričakuje dodatnega upada zanimanja za cepljenje proti covidu-19, kvečjemu pričakuje nasprotno. Po njenih besedah tudi v Sloveniji postaja očitno, da je covid-19 nevarna bolezen."Za covidom-19 je umrl že vsak 400. Slovenec, medtem ko se neželeni dogodki po cepljenju nanašajo na eno ali nekaj cepljenj na 100.000 prebivalcev," je opomnila Beović. Ob tako veliki pojavnosti novega koronavirusa, kot jo trenutno imamo v Sloveniji, je razlika med tveganjem cepljenja in bolezni covid-19 ogromna, je dodala.

Škoda po primeru smrti zaradi cepljenja je bila po njenem mnenju sicer že narejena, "saj se zaradi dogodka veliko oseb ni cepilo, kar je vodilo v kar nekaj dodatnih smrti".

Cepljenje proti covidu-19 je po njenem mnenju treba še bolj približati ljudem, ga narediti preprostega, prav tako je treba preprečiti vrste pred cepilnimi centri in zamude pri naročanju zainteresiranih na cepljenje.

Opomnila je, da v Evropski uniji potekajo razprave o uvedbi obveznega cepljenja. Razprava je potekala tudi pretekli konec tedna na eni od zdravniških konferenc na ravni Evropske unije, je pojasnila Beović.

Po njenih besedah je bilo slišati kar nekaj pobud o skupni podpori zdravnikov uvedbi obveznega cepljenja, medtem ko so zdravniki iz držav z dobro precepljenostjo tej ideji nasprotovali, saj se jim ne zdi potrebna. Beović meni, da bi bila uvedba obveznega cepljenja v Sloveniji korak stran od tega, da bi ljudje končno razumeli pomen cepljenja, ne le proti covidu-19, pač pa tudi proti drugim boleznim.

Na vprašanje, ali bi se morali redno testirati tudi cepljeni, je Beović odgovorila, da splošna uvedba obveznega testiranja cepljenih ni smiselna, saj cepljene osebe za covidom-19 zbolevajo manj pogosto, če pa že zbolijo, bolezen večinoma prebolevajo blažje. Vložek v povečano testiranje cepljenih bi bil zato večji kot dobrobit, ki bi jo to testiranje prineslo.
Je pa smiselno, da se posamezniki, tudi če so cepljeni, pred druženjem oziroma zbiranjem testirajo, saj je "to postalo neke vrste olika".

Video: Posnetek konference