Približno uro trajajoča pot na Veliko planino nam je ponudila prave zimske razmere. Pozdravilo nas je sonce, zapihal je močan veter in globoko se nam je udiralo v snegu, je poročala novinarka TV Slovenija Alenka Bevčič: "Tudi razmeroma preprosta zimska tura, kot je na primer ta na Veliko planino, je lahko pozimi nevarna. Ko se spusti megla, ko veter sproti briše stopinje, je orientacija tako rekoč nemogoča."

Zimske razmere v visokogorju, pa tudi malce nižje zato narekujejo dobro pripravljenost, poznavanje terena in pravo opremo. Cepin, dereze in čelada so za visokogorje nujni, opremo pa je treba znati tudi uporabljati. "Najlažje je, da se udeležite kakšnega tečaja, izobraževanja planinskih društev ali pa gorskih vodnikov, planinskih vodnikov," je povedal Matej Ogorevc, strokovni sodelavec PZS-ja in inštruktor planinske vzgoje.

Zelo priljubljene male derezice niso dovolj, z njimi si lahko pomagamo le na položnih terenih na lažjih turah. "Nikakor pa niso potem za na Kamniško sedlo, na Kokrško sedlo, sploh pa ne Grintovec, Triglav, Viševnik, kamor se ljudje podajo, so smrtno nevarne, saj dvajsetim uspe, se jim nič ne zgodi, vsak enaindvajseti ga je pa škoda, ker umre," je povedal Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS-ja in gorski reševalec.

Vse prevečkrat se tudi zgodi, da nas lepe fotografije na družbenih omrežjih zavedejo in precenimo svoje sposobnosti. "Vsak vidi neko sliko na Instagramu, Facebooku in želi isto narediti tudi sam, pa morda ne ve, da je tisti fotografiran celo dober, vešč, na vrh Špika pa le potrebuješ toliko in toliko ur, da tam gor ne moreš peči jajc na ponvi in delati stoje v pajkicah," je povedal Martin Šolar, podpredsednik PZS-ja in inštruktor planinske vzgoje.

Po sneženju je vedno treba nekaj dni počakati, da se sneg splazi. Kako hitro se lahko sproži plaz tudi na pobočjih, ki se ne zdijo nevarna, smo spoznali danes, ko se je manjši plaz sprožil pri prikazu uporabe plazovnega nahrbtnika.