Predlog resolucije so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu – socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila.

V EPP-ju so si po neuradnih navedbah tudi prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda tokratnega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranje STA, že rešena.

Evropski parlament je z resolucijo izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi".

V njej je tudi poudaril, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja.

Skrbi novi zakon o državnem tožilstvu

Evropski parlament je pozdravil imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev.

Zabeležil je tudi obnovitev državnega financiranja STA in poudaril pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozval vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA-ja, ki ga je pravno dolžna zagotoviti, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije.

Resolucija vključuje tudi izraz zaskrbljenosti zaradi vseh napadov, kampanj blatenja, klevetanja, kazenskih preiskav in strateških tožb proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, še zlasti, če ti prihajajo od oblasti in uradnih oseb, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo izvajati takšnadejanja.

Vlada naj ustavi pritiske na RTV Slovenija

Prav tako vsebuje poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter preneha vsakršno politično vmešavanje in pritiske na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.

V osemnajstih točkah resolucije je še vrsta drugih sporočil, na primer poziv vladi k imenovanju nacionalnih tožilcev ter izraz zaskrbljenosti zaradi prakse vladanja z odloki in glede sorazmernosti izrednih ukrepov, ki se sprejemajo zaradi pandemije covida-19.

Vlada naj se ne vmešava v policijo

Prav tako je parlament v resoluciji vlado pozval, naj zagotovi, da spremembe zakona o policiji nikakor ne bodo vodile v neupravičeno politično vmešavanje ali vplivale na zmogljivosti policijskih sil.

Kako so glasovali slovenski poslanci?

Od poslancev iz Slovenije so resolucijo podprli Tanja Fajon in Milan Brglez iz vrst socialistov (S & D/SD) ter Irena Joveva in Klemen Grošelj iz vrst liberalcev (Renew/LMŠ).

Proti so bili Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ko se je njihova strankarska kolegica Ljudmila Novak (EPP/NSi) glasovanja vzdržala, je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Evropskega parlamenta.

"Slovenija znova ob bok Madžarski in Poljski"

"Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke," sta v skupnem odzivu na izid glasovanja zapisala Joveva in Grošelj.

"V danes sprejeti resoluciji so izpostavljeni primeri sistematičnih kršitev vladavine prava, osnovani na verodostojnih virih, kot so letna poročila vladavine prava Evropske komisije ali komisarke Sveta Evrope za človekove pravice," sta poudarila.

Sorodna novica Fajon: EU nima dovolj moči za ukrepanje proti kršilcem pravil

Fajon: Ne gre za dokument politične narave

Po mnenju Tanje Fajon gre pri resoluciji za dokument, ki "ni politične narave, ampak vsebuje dejstva. Evropski parlament slovensko vlado poziva k spoštovanju pravne države, kar ravno vlada s poseganjem v policijo, blokiranjem imenovanja državnih tožilcev ter nespoštovanjem sodb sodišč sicer resno ogroža".

Z resolucijo v parlamentu "vplivne javne osebnosti in politike pozivamo, naj vodijo z zgledom ter zagotovijo spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja", je opozorila.

Brglez: Žalostno, da se s Slovenijo ukvarjajo na takšen način

Brglez pa je izrazil obžalovanje, da "se Evropski parlament sploh ukvarja s Slovenijo na tak način. Sam bi si namreč želel, da ne bi bilo tako. Resolucijo sem podprl, ker opozarja na odprte probleme, ki jih v Sloveniji imamo. Pričakujem tudi, da bodo pristojni naredili vse, da se težave, na katere opozarja resolucija, rešijo čim prej," je sporočil poslanec iz druge največje politične skupine S & D, ki je bila ob liberalcih, zelenih in levici med predlagatelji resolucije.

Tomc: Gre za politični pamflet

Po mnenju poslanke Romane Tomc (EPP/SDS) je resolucija o Sloveniji "kljub vsem naporom popolno nasprotje tistega, kar so avtorji na začetku pričakovali. V vodo sta padla dva glavna očitka vladi, na drugi strani pa nam je razprava ponudila možnost, da podrobneje pojasnimo zapleteno slovensko realnost. Gre torej za še en poskus KUL-opozicije, ki se je povsem ponesrečil," je dejala poslanka, ki meni, da gre pri resoluciji za "izkrivljen politični pamflet, izvožen s strani slovenske opozicije z namenom škodovati vladi".

Bogovič: Z resolucijo želijo očrniti slovensko vlado

Tudi po mnenju Franca Bogoviča (EPP/SLS) so predlagatelji z resolucijo želeli očrniti slovensko vlado, Slovenijo kot celoto in odlično izvedeno predsedovanje Slovenije Svetu EU.

"Dokument je vsebinsko nedosleden in prazen, dva ključna očitka - glede imenovanja tožilcev in financiranja STA - sta rešena, priporočila v njem pa tako splošna, da bi dejansko lahko veljala še za več drugih držav članic EU. Dokument tudi ne naslavlja resničnih izzivov, s katerimi se v Sloveniji soočamo v procesu še nedokončane tranzicije v določenih sistemih družbe," je v odzivu zapisal Bogovič.

Kdo je glasoval proti?

Po neuradnih informacijah so se v EPP-ju v sredo na sestanku dogovorili, da naj bi danes glasovali proti. Večina poslancev, ki so oddali svoj glas, je bila dejansko proti, 33 se jih je vzdržalo, eden pa je glasoval za resolucijo. Med 40 vzdržanimi je bilo tako kar 33 poslancev desnosredinskega EPP-ja.

Proti resoluciji so poleg poslancev EPP-ja v glavnem glasovali še poslanci zmerno evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), skrajno desne Identitete in demokracije (ID) ter nekateri nepovezani poslanci.

Sprejeto besedilo resolucije je sicer takšno, kot so ga prejšnji petek javno objavili.

Edino dopolnilo, ki ga je vložila poslanka ECR-ja, so zavrnili. V zavrnjenem predlogu spremembe je med drugim pisalo, da slovenske javne institucije kljub politični polarizaciji in surovemu tonu javne razprave na splošno delujejo dobro ter da parlament čestita slovenski vladi za uspešno predsedovanje Svetu EU-ja.

EPP: Pravno državo so uporabili v politične namene

V desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) glede izglasovane resolucije o vladavini prava v Sloveniji menijo, da je slovenska vlada naslovila glavna očitana vprašanja iz resolucije, zato zanjo ni bilo podlage.

"Na žalost je levica ponovno uporabila pravno državo v strankarskopolitične namene v Evropskem parlamentu. Ker je slovenska vlada naslovila vprašanja v povezavi z evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in tiskovno agencijo (STA), ni bilo podlage za nadaljevanje s to resolucijo. Zato je skupina EPP glasovala proti," je po glasovanju sporočil vodja največje politične skupine v parlamentu Manfred Weber.

Ob tem je v imenu EPP čestital slovenski vladi "za konstruktivno sodelovanje pri teh vprašanjih" in za uspešno predsedovanje Svetu EU-ja, ki se s koncem leta izteka.

S&D: Slovenija naj spremeni smer in postane zgled

V drugi največji politični skupini v evropskem parlamentu socialistov in demokratov (S&D) pa so Slovenijo pozvali, naj po mesecih političnega vmešavanja v medije in sodstvo "spremeni smer in da zgled, ko gre za spoštovanje pravne države".

Pri tem so bili kritični do glasovanja EPP. Po njihovem je zaskrbljujoče videti, kako skupina EPP "znova zakopava glavo v pesek, ko gre za pravno državo, in postavlja interese svojih političnih zaveznikov pred interese evropskih državljanov".

EPP je bil namreč v preteklosti deležen očitkov, da ni bil dovolj kritičen do stranke Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana zaradi nespoštovanja vladavine prava. Fidesz je bil član EPP-ja, a so njegovo članstvo najprej zamrznili, marca letos pa je stranka sama izstopila iz EPP-ja.

Letos že več razprav o demokraciji v Sloveniji

Evropski poslanci so resolucijo danes izglasovali, potem ko so letos večkrat razpravljali o stanju demokracije v Sloveniji, na plenarni razpravi ali v okviru odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).

Marca so na plenarni razpravi govorili o svobodi medijev v Sloveniji, junija je bila Slovenija v ospredju razprave o evropskem javnem tožilstvu zaradi zapletov z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, novembra so razpravljali o temeljnih pravicah in vladavini prava.

Poleg tega je vzela Slovenijo pod drobnogled posebna skupina za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje pod okriljem odbora Libe. Delegacija odbora je oktobra tudi obiskala Slovenijo. Z njo se ni sestal ne Janša ne nobeden od ministrov.