Koalicijske poslanske skupine SDS-a, NSi-ja in SMC-ja so v deseti protikoronski zakon, ki ga je ob obstrukciji dela opozicije potrdil parlamentarni odbor za finance, vključile dvig najvišjega plačnega razreda, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki. Za plačno podskupino E1, v kateri so zdravniki in zobozdravniki, bi bilo mogoče doseči največ 63. plačni razred za obdobje do 31. decembra 2022.

Kot poroča Delo, je v najvišjem razredu zdaj 35 odstotkov zdravnikov, povprečna plača zdravnika letos znaša 4960 evrov bruto. V 57. razredu osnova plače znaša 3960 evrov bruto, v 63. razredu pa 5010 evrov, še navaja Delo. Dohodki bi se jim po poročanju Dela in Večera lahko izboljšali za približno četrtino. Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, lahko namreč dosežejo največ 57. plačni razred. Višje plačne razrede pa so do zdaj lahko dosegali le funkcionarji.

Začasni ukrep, ki bi posegel v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, je izpolnitev vladne zaveze iz stavkovnega sporazuma med vlado in zdravniškim sindikatom Fides iz leta 2016, so zapisali v obrazložitvi predlaganega novega člena zakona, ki je sicer namenjen omilitvi posledic epidemije covida-19. Brez spremembe zakona namreč tudi ob spremenjeni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ne bi mogli zvišati plačnega stropa za omenjeni poklicni skupini.

Predlog ni bil usklajen z javnim sektorjem

V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so kritični do predloga koalicije o zvišanju najvišjega plačnega razreda zdravnikov. Kot so sporočili, ne vidijo razloga za odpravo omejitev najvišjih plač le v omenjeni skupini. V Fidesu predloga za zdaj ne komentirajo, saj zakon s predlaganim dopolnilom še ni bil sprejet.

Predlog dopolnila k desetemu interventnemu zakonu posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju in bi moral biti usklajen s sindikati javnega sektorja, na drugi strani pa obravnavan na svetu za plače v javnem sektorju, je v izjavi za javnost navedel vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

V pogajalski skupini odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda po njegovih besedah načeloma ne nasprotujejo, pozivajo pa, da se predlagana ureditev spremeni na način, da bo upoštevala enako obravnavo javnih uslužbencev in "ne bo prejudicirala usode sistema plač v javnem sektorju". Predlog namreč predvideva začasno odpravo omejitev do konca leta 2022, a so v pogajalski skupini prepričani, da tak poseg prejudicira usodo sistema plač v javnem sektorju.

Kot nesprejemljivo je označil odpravo omejitev najvišjega plačnega razreda izključno za plačno podskupino E1, v katero spadajo zdravniki in zobozdravniki. "Za to ni nikakršnega utemeljenega vsebinskega razloga, saj gre tudi v primeru zdravnikov in zobozdravnikov za javne uslužbence," je poudaril. Sprejetje takega predloga bi po njegovem mnenju druge javne uslužbence neutemeljeno postavilo v neenakopraven in manj ugoden položaj.

V pogajalski skupini zato predlagajo, da se odprava omejitev razširi tudi na druge javne uslužbence in velja ne le začasno, temveč trajno.

KSJS: Predlog predstavlja škodljivo mešanico posegov v sistemske zakone

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so predlog interventnega zakona označili za "škodljivo mešanico posegov v sistemske zakone, človekove pravice in pravice zaposlenih na popolnoma nesprejemljiv način". Ob tem pojasnjujejo, da so za predlog izvedeli iz medijev. "Kljub visokoletečim besedam o zavezanosti k socialnemu dialogu se mu je vlada več kot očitno v celoti odpovedala," je kritičen predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.

Dopolnila k zakonu je označil za nesprejemljiva, saj dvig plač omogočajo zgolj zdravnikom in zobozdravnikom, ne pa tudi primerljivim javnim uslužbencem, na primer visokošolskim učiteljem in znanstvenikom.

Ob tem se sprašuje tudi, ali bo možnost povišanja plač res veljala zgolj do konca prihodnjega leta, kot predvideva dopolnilo. Sprašuje se tudi, kdaj se bodo vzpostavila ustrezna razmerja v spodnji tretjini plačne lestvice, med javnimi uslužbenci, katerih plača se giblje okoli minimalne.
Če bo interventni zakon sprejet z omenjenim dopolnilom, bodo v konfederaciji prisiljeni vložiti zahtevo za oceno ustavnosti, je še napovedal Štrukelj.

Fides se do predloga ni opredelil

Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, kjer si prizadevajo za izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega javnega plačnega sistema, pa so sporočili, da se do predlaganega dopolnila ne morejo opredeljevati, dokler ne bo sprejet.

Spomnili so, da so sklicali izredno letno konferenco, na kateri bodo 11. januarja odločali o obliki in časovnici sindikalnega pritiska za izločitev zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.

"Razumemo gesto vlade, da želi popraviti kardinalno napako ministra, ko se je ob usklajevanju novega zakona o plačah vseh zaposlenih v zdravstvu s figo v žepu pogajal s sindikatom zdravstvenih delavcev," sporočajo. Ob tem so spomnili, da je aneks o zvišanju plač zdravstva in socialnega varstva po njihovem mnenju povsem porušil "še preostale zametke sprejemljivih razmerij plač".

Kot so pojasnili, ne gre za sistemske rešitve, ki jih za zagotavljanje kakovostnega javnega sistema upravičeno pričakujejo.

Mladi zdravniki Slovenije so se na predlog dopolnila odzvali kritično: "Če prav razumemo predlog amandmaja, v bistvu ne zagotavlja ničesar, razen možnost preboja stropa, kar je za naše starejše kolege gotovo dobrodošlo. Vendar trenuten amandma nobenemu zdravniku sam po sebi ne bo zvišal plače. Gre torej zgolj za vmesni korak do začasnega ukrepa, ki bo veljal do konca leta 2022, tako da ne gre za nobeno rešitev plačne problematike zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu. Če se nekoliko metaforično izrazimo - nakazuje se sladoled, ki se bo v enem letu stopil, zaenkrat smo pa dobili samo prazen kornet. Skrbi nas, da bo sedaj sledilo zavlačevanje s strani ministrstva za zdravje glede točnih dvigov plačnih razredov za to eno leto (oz. manj, odvisno od dolžine zavlačevanja), namesto da bi šli v smer dolgoročne rešitve. Zaenkrat nimamo nobenega datuma za sestanek z ministrom za zdravje."

Tudi Sviz nasprotuje predlogu

Na dopolnitev so se odzvali tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Tudi sami nasprotujejo nesistemskemu dvigu najvišjega plačnega razreda izključno zdravnikom in zobozdravnikom. To bi po njihovem mnenju poseglo v sistem plač v javnem sektorju, ki temelji na primerljivosti delovnih mest. Zato zahtevajo, da se dopolnilo sprejme za vsa delovna mesta, ki so bila do zdaj primerljiva z delovnim mestom zdravnika specialista.

Zahtevajo tudi, da se tudi profesorjem, raziskovalcem na univerzah in raziskovalnih inštitutih ter vsem drugim, ki so zaposleni na vrhunskih delovnih mestih, omogoči, da v pogajanjih na enak način kot zdravniki v kolektivnih pogodbah opredelijo višje plače.

"Priča smo popolnoma nenadzorovanemu razpadu plačnega sistema, za kar odgovornost v celoti nosi vlada, posledice neodgovornega ravnanja pa bomo žal plačevali vsi," opozarjajo.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović pa je izjavi za medije dejala, da plače v zdravstvu potrebujejo celovito reformo. Z njo bo po njenih besedah treba poskrbeti za strokovnjake v t. i. težki medicini. Gre za področja v zdravstvu, ki so za državo izjemno pomembna, ne omogočajo pa velikih zaslužkov. Po vsem svetu so taki strokovnjaki dovolj nagrajeni, da se ukvarjajo s svojim težkim poklicem, je dodala. Dvig plač zdravnikom zato sama podpira.