Hrvaška je doslej porabila le slabe 3 odstotke teh sredstev, rok za porabo denarja pa je 17. junij. Državljani so ogorčeni in za vse krivijo slabo vodenje popotresne obnove ter preveč zapleteno birokracijo.

Marca bo minilo dve leti od zagrebškega potresa, po katerem je Hrvaška za nujno obnovo javnih stavb iz Bruslja dobila 680 milijonov evrov. Denar je namenjen za obnovo šol, fakultet, bolnic in kulturnih ustanov, država pa je doslej opravičila le dela v vrednosti 16 milijonov evrov, oziroma manj kot 3 odstotke.

Verjamem, da bomo z jasnimi argumenti dosegli podaljšanje roka za porabo tega denarja, je še nedavno dejal premier Andrej Plenković. V Zagreb pa je ta teden prišlo pismo iz Bruslja, v katerem piše, da v pravilih sklada solidarnosti takšna možnost ni predvidena.

Minister za gradbeništvo Darko Horvat se skuša opravičevati, češ da pravila porabe tega denarja niso prilagojena tako kratkemu roku, tisti, ki čakajo na obnovo, pa pravijo, da je težava predvsem v zavlačevanju hrvaške birokracije in različnih inštitucij, ki so vključene v obnovo.

Konzervatorji za kulturno dediščino so že petkrat odločali, kakšne barve mora biti naša fasada, je dejal solastnik neke stavbe v Zagrebu, sicer nekdanji obrambni minister Ante Kontromanović. Takšnih zgodb je nešteto. Država je sicer podpisala pogodbe za dela v vrednosti več kot milijardo evrov, ki pa še niso izvedena. Čas je pač denar, ki ga bo Hrvaška v tem primeru morala vrniti.