Kot je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, so teleskop utirili s potisnimi raketami, ki so ga porivale na v naprej določeno mesto približno pet minut. Upravitelj Nase Bill Nelson je nato sporočil: "Dobrodošel doma, Webb."

Točka L2 je prostor med Zemljo in Soncem, kjer je gravitacijska sila enega in drugega vesoljskega objekta uravnotežena. O tej točki je prvi razvil teorijo italijansko-francoski matematik Joseph-Louis Lagrange.

Webb ne bo miroval in bo v bistvu krožil okrog omenjene točke L2 s ciklom na vsakega pol leta. Tirnico bo treba tudi popravljati, vendar je bilo utirjanje v ponedeljek tako uspešno, da se je minimalna pričakovana življenjska doba teleskopa, ki je pet let, krepko podaljšala. "Na približno 20 let," je novinarjem dejal upravitelj observatorija James Webb Keith Parrish.

Začetek delovanja do poletja

Približno deset milijard ameriških dolarjev vreden znanstveni projekt, ki ga je v vesolje 25. decembra poslala evropska raketa ariane 5, bo začel delovati do poletja. Opremljen je z infrardečimi instrumenti visoke resolucije, ki bodo lahko pogledali nazaj v čas 13,5 milijard let, ko naj bi po velikem poku začele nastajati galaksije.

Teleskop mora biti prav obrnjen, da lahko zre v daljavo, obenem pa je zaščiten pred sončnimi žarki in sevanjem, kar je naloga posebnega sončnika. Hkrati bo termalno stabilen in bo lahko polnil svoje sončne celice.

Webb bo neprekinjeno komuniciral z Zemljo prek omrežja globokega vesolja, kar so tri velike antene v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji v ZDA.

Nasa je na začetku meseca dokončala proces razvitja Webbovega velikega zlatega ogledala, ki bo zbiralo infrardeče signale prvih zvezd in galaksij.

Vidna in ultravijolična svetloba, ki so jo oddajali prvi svetleči vesoljski objekti, danes prihaja do Zemlje v obliki infrardečih signalov, ki jih bo Webb odkrival z veliko stopnjo jasnosti.

Preučeval bo tudi zelo oddaljene planete, t. i. eksoplanete, in morda našel kaj o njihovem izvoru, evoluciji in možnosti ohranjanja življenja. Zdaj bodo znanstveniki uravnavali in umerjali instrumente, prve podobe pa naj bi poslal na Zemljo junija ali julija.