Premier Janez Janša je po seji vlade povedal, da je vlada sprejela dva predloga zakonov, ki ju pošilja v DZ, in dve spremembi trošarinskih uredb. S tem se želi lotiti težave naraščajočih cen energentov tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo.

Vlada bo od 1. februarja do 30. aprila oprostila plačevanja omrežnine tako za priključno moč kot za porabo električne energije vse odjemalce, kar bo najbolj pozitivne učinke imelo za državljane in gospodinjstva, je navedel Janša.

Z zakonom se predvideva oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije, prav tako med 1. februarjem in 30. aprilom, piše v sporočilu za javnost.

Vlada je tudi znižala trošarine za električno energijo na najnižjo mogočo stopnjo, prav tako trošarine na pogonska goriva in kurilno olje. Navedeno bo veljalo med 1. februarjem in 30. aprilom.

Z odšteto omrežnino in nižjimi trošarinami naj bi se zneski položnic za gospodinjstva znižali od 30 do 35 odstotkov, je napovedal premier.

Solidarnostni dodatek posameznikom

Vlada napoveduje tudi solidarnostni dodatek v vrednosti 150 evrov tistim, ki so jih podražitve posebej prizadele. Takih ljudi je po oceni Janše okoli pol milijona (vladno sporočilo za javnost sicer navaja 710.000 prejemnikov). Med drugim ga bodo dobili prejemniki varstvenega dodatka, upokojenci s pokojnino manj kot 1000 evrov, velike družine in še "nekatere druge kategorije". Skupaj bo dodatek državo stal 106 milijonov evrov.

Poln seznam upravičencev do dodatka:

- upokojenci, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal 1000 evrov ali manj,
- upravičenci do nadomestila za invalidnost za mesec december 2021 po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
- prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec december 2021,
- upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda za mesec december 2021,
- upravičenci do dodatka za veliko družino za leto 2021,
- rejniki, ki so imeli v decembru 2021 sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.

Upravičenci, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok za leto 2021, so poleg dodatka v znesku 150 evrov upravičeni do dodatnega dodatka v znesku 50 evrov.

Izplačilo solidarnostnega dodatka bo izvedeno najpozneje 15. aprila 2022.

Izpad dohodkov in stroški zaradi nižjih trošarin bodo delno kriti z dobički podjetij, ki jim gre omrežnina za elektriko. Pri asimetričnih ukrepih, torej pri energetskem dodatku, pa bo država črpala iz podnebnega sklada.

Po mnenju vlade se bo energetska kriza v prihodnjih treh mesecih polegla. Če pa se morebiti ne bo, lahko vlada predlaga podaljšanje posameznih ali pa vseh ukrepov.

Pri plinu izenačitev poslovnega odjema z gospodinjskim

Etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki svoja stanovanja ogrevajo s toploto iz skupnih kurilnic na zemeljski plin za eno ali več večstanovanjskih stavb, pri čemer so gospodinjski odjemalci solastniki skupnih kotlovnic za eno ali več večstanovanjskih stavb, imajo pri nakupu plina za te skupne kurilnice vse pravice v povezavi z nakupnimi pogoji zemeljskega plina, kot jih imajo gospodinjski odjemalci zemeljskega plina, ki kupujejo zemeljski plin za svojo lastno rabo. Etažni lastniki pravic ne morejo uveljavljati individualno, temveč skupaj na skupnem odjemnem mestu, piše v sporočilu za javnost vlade.

Vlada predlaga zakon, ki bo obravnaval problematiko energentov za gospodarstvo in kmetijstvo. Gre za 70 milijonov evrov asimetrične pomoči za tiste gospodarske subjekte, ki jih je draginja najbolj prizadela. Predlog je pripravilo gospodarsko ministrstvo. Gre za enkraten ukrep.

Pomoč za energetsko intenzivna podjetja

Država predvideva nepovratno pomoč pravnim in fizičnim osebam (samostojnim podjetnikom), ki so bili v Republiki Sloveniji registrirani za gospodarsko dejavnost do 1. 12. 2021, je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Pomoč bo predvidoma zajela 14.500 gospodarskih subjektov. Shemo mora potrditi še Evropska komisija, zato bo naknadno objavljena v uredbi.

Kdo je lahko prejemnik? Podjetje, ki:

- ima vsaj pet zaposlenih,
- ni bilo v težavah 31. 12. 2019,
- je imelo vsaj petodstotni delež energije v strukturi odhodkov v poslovnem letu 2019,
- je imelo leta 2019 vsaj 10.000 evrov stroškov za energijo,
- bo imelo leta 2022 za 30 odstotkov višje stroške za energijo kot leta 2021.

Upravičenci bodo morali prek informacijskega sistema Fursu do 31. 3. 2021 podati izjavo. Furs bo pomoč izplačal v enkratnem znesku do 20. 4. 2021. Če bo kdo prijavil previsoko pomoč, bo moral preveč izplačani znesek vrniti do 31. 1. 2023. Najnižja pomoč bo predvidoma znašala 50 evrov, najvišja pa dva milijona evrov. Skupaj bo prek zakona porabljenih predvidoma 70 milijonov evrov, je napovedal Počivalšek.

Pomoč za kmetijstvo

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc najpozneje v 30 dneh od uveljavitve predpisa odposlala informativno odločbo. Finančno nadomestilo bo dodeljeno v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe.

- Trajno travinje: 49 evrov na hektar.
- Trajni nasadi: 138 evrov na hektar.
- Orna zemljišča: 105 evrov na hektar.

Za ta ukrep je predvidenih 25 milijonov evrov. Prejelo jih bo predvidoma 41.000 kmetijskih gospodarstev.

Trgovci predlagali nižji DDV za osnovne prehrambne proizvode

Ob rasti cen pa naj na finančnem ministrstvu ne bi razmišljali o znižanju davka na dodano vrednost (DDV). Ta ukrep so na začetku januarja na posvetu s predsednikom vlade Janezom Janšo in nekaterimi ministri predlagali trgovci. Ukrep bi po njihovem mnenju veljalo uvesti za osnovne prehrambne proizvode, torej za osnovne vrste kruha, moke, testenin in drugih podobnih nujno potrebnih živil.

Živila so zdaj obdavčena po 9,5-odstotni davčni stopnji, po predlogu Trgovinske zbornice Slovenije bi jo lahko znižali na štiri odstotke.

Tudi nekatere druge države že ukrepale

Pozivi vladi k ukrepanju, med drugim Zveze potrošnikov Slovenije in drugih nevladnih organizacij, so se vrstili že od lanske jeseni, prav tako je Evropska komisija že oktobra lani predstavila nabor ukrepov, ki bi jih lahko države članice uporabile za spoprijemanje z visokimi cenami energentov.

Tudi nekatere države so se že odzvale. Bodisi obdavčitev energentov bodisi davek na dodano vrednost so znižali Češka, Poljska, Ciper, Italija, Portugalska, Španija, Estonija, Irska, Belgija in Nemčija, so spomnili v zvezi potrošnikov. Za energetske vavčerje za najranljivejše so se med drugim odločile Italija, Francija in Avstrija, pripravlja jih tudi nemška vlada.