Ustavno sodišče je preizkusilo sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča z 9. julija 2019 in višjega sodišča v Ljubljani z 11. maja 2020. Ustavno pritožbo sta vložila zakonca Igor in Simona Ajdnik, ki ju je zastopala Odvetniška pisarna Robert Preininger, gre pa za prvo odločbo ustavnega sodišča na temo problematike posojil v švicarskih frankih.

Kot so strnili v najvišjem sodnem organu v državi, sta pritožnika v sodnem postopku poudarjala posebno občutljivost zaradi nakupa družinskega doma in tvegano naravo sklenjenega posla. Opozarjala sta tudi na škodljive posledice posla in podražitve posojila za njun socialni položaj in družinsko življenje. Poudarjala sta tudi strokovno poznavanje tveganj valutnega trga na strani banke, kar sta povezala z dolgoročnostjo kreditne pogodbe in transparentnostjo njunega premoženjskega položaja v pogodbenem razmerju.

Izpodbijani sodbi sta po pojasnilih ustavnih sodnikov temeljili na dveh samostojnih nosilnih stališčih. Prvo je bilo sestavljeno iz izhodišča, da se poštenost oziroma nepoštenost glavnega predmeta pogodbe, to je valutne klavzule v švicarskih frankih, v primeru izpolnjene pojasnilne dolžnosti ne presoja, in pa ocene, da je bila pojasnilna dolžnost v obravnavanem primeru izpolnjena.

Z drugim stališčem pa sta sodišči po vsebinski presoji pogodbenega pogoja, to je valutne klavzule, ugotovili, da ta ni bil nepošten. Dobro vero banke sta utemeljili z ugotovitvijo, da v trenutku sklepanja pogodbe banka kljub strokovni skrbnosti ni mogla predvideti (znatnega) gibanja tečajnega razmerja v škodo potrošnikov in da o tem ni dajala določnih ali zavajajočih jamstev.

Kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe

Sodna praksa Sodišča EU-ja sicer prav na primeru posojila v švicarskih frankih določa, da mora biti potrošnik v jasnem in razumljivem jeziku informiran o vseh mehanizmih pri glavnem predmetu pogodbe, ki vplivajo na odplačevanje posojila, ter o njihovih posledicah, da lahko sprejme preudarno in poučeno odločitev.

Sorodna novica Zakonu o posojilih v frankih se obeta podpora. Bančniki so ogorčeni.

Če ni tako, pa mora sodišče v nadaljevanju opraviti presojo poštenosti, torej tega, ali je banka delovala v dobri veri oz. skladno z načelom vestnosti, ter ali obstaja znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih med pogodbenima strankama. Ustavni sodniki so se odločili, da zaradi precedenčnega pomena ustavnopravnih vprašanj, ki jih odpirata obe stališči sodišč, preizkusijo obe omenjeni stališči sodišč v celoti, torej glede pojasnilne dolžnosti in (ne)poštenosti.

V povezavi s presojo standarda vsebine pojasnilne dolžnosti po presoji ustavnega sodišča iz obrazložitve izpodbijanih sodb ni bilo mogoče razbrati, na podlagi katerega pojasnila banke se je posojilojemalec lahko zavedal dejanskih posledic velike depreciacije domače valute oziroma rasti tečaja franka na višino prevzetih obveznosti. Ker gre za ključno vsebino standarda pojasnilne dolžnosti, sta sodišči kršili pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena ustave.

Razveljavitev sodb in vrnitev v ponovno odločanje podprlo pet sodnikov

Glede presoje nepoštenosti sta pritožnika ves čas postopka opozarjala na strokovno kvalificirano poznavanje tveganj valutnega trga na strani banke, kar sta povezovala z dolgoročnostjo kreditne pogodbe in transparentnostjo lastnega premoženjskega položaja, saj je šlo za nakup družinskega doma.

Te trditve po presoji ustavnega sodišča na podlagi direktive EU-ja o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah iz leta 1993 in meril, ki jih je za njegovo razlago razvilo Sodišče EU-ja, pomenijo element presoje (ne)poštenosti pogodbenega pogoja, ki ga je treba upoštevati. Ker se sodišči do njih nista opredelili, sta po mnenju ustavnih sodnikov kršili pravico pritožnikov do opredelitve iz 22. člena ustave.

Odločbo, da se sodbi razveljavita in vrneta v ponovno odločanje, je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik Svetlič je dal ločeno odklonilno mnenje, novi predsednik sodišča Matej Acetto pa ločeno pritrdilno mnenje.

Združenje bank v odločitvi vidi potrditev, da zakonsko urejanje ni primerno

"Sodišče ni prišlo do zaključka, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične, temveč je preverjalo predvsem določena stališča rednih sodišč," so odločitev ustavnega sodišča komentirali v Združenju bank Slovenije. V izjavi za javnost so zapisali, da je iz "odločitve ustavnega sodišča mogoče razbrati potrditev pravilnosti sodne prakse rednih sodišč, vključno s temeljnimi izhodišči, ki jih je postavilo vrhovno sodišče, s še večjo pozornostjo na ustrezni procesni obravnavi posameznih okoliščin v individualnih primerih".

Sorodna novica Bankirji znova opozarjajo, da je zakon glede posojil v frankih škodljiv

V združenju poudarjajo, da "pri tem ne gre spregledati opozoril v odklonilnem ločenem mnenju dveh ustavnih sodnikov, da če bodo v prihodnje kreditodajalci dolžni preventivno upoštevati (vse) osebne okoliščine strank, bo učinek neugoden prav za kreditojemalce".

"Ob upoštevanju aktualne obravnave Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih v Državnem zboru lahko zaključimo, da predstavljena odločitev ustavnega sodišča še dodatno potrjuje, da je treba v primerih kreditojemalcev v švicarskih frankih presojati posamično in zakonsko urejanje ni primerno," menijo bankirji.

Zakonski ureditvi problematike se v DZ-ju napoveduje podpora

Problematika posojil v švicarskih frankih sega predvsem v obdobje med 2004 in 2008, ko so ta posojila zaradi ugodnejših pogojev, povezanih z gibanjem tečaja švicarskega franka, predstavljala nekaj manj kot desetino vseh posojil. Januarja 2015 je nato švicarska centralna banka prenehala politiko vzdrževanja minimalnega tečaja franka glede na evro, kar je naenkrat okrepilo valuto alpske države in posojila močno podražilo.

Številni posojilojemalci so se tako znašli v nezavidljivem položaju, nekateri tudi v resnih finančnih težavah. Ob tem so očitki leteli predvsem na banke, ki da potrošnikom niso ustrezno predstavile tveganj. Številni primeri so pristali na sodiščih, začelo se je tudi večletno prizadevanje za zakonsko ureditev vprašanja s konverzijo za nazaj in vračili preplačil.

Do zdaj so bili posojilojemalci ob močnem nasprotovanju bank neuspešni, o najnovejšem poskusu ureditve zakonodaje pa odloča DZ in kaže, da bi ta lahko dobil podporo. Banke ob tem znova izražajo ostro nasprotovanje in zaradi več zanje nesprejemljivih vidikov predloga napovedujejo ustavno presojo. Pri tem navajajo, da so imela gospodinjstva konec leta 2021 več kot 10 milijard evrov posojil, posojil v frankih pa je bilo v protivrednosti za manj kot 300 milijonov evrov. Preostala so bila poplačana ali konvertirana v evre.