Slavnostni govornik v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bil predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, program pa je povezovala Karin Sabadin.

"Živimo v zahtevnem času, ki zabija med telesa razdaljo, med duše nezaupanje, med življenja smrt. Sprašujemo se, kako to obrniti na bolje, zase in za vse nas," je v uvodu dejal Muhovič.

"Umetnost izdihava kisik domišljije, ustvarjalnosti, smisla in katarze"
"Če gledamo vzdolž osi časa, vidimo, da je to od nekdaj metoda umetnosti. Na preizkušnje in krize, na prav takšne in še hujše, kot so ta hip naše covidne, osebne, politične in moralne, se umetnost odziva z energijo kontruktivnosti. Po tem jo tudi prepoznamo, diha običajni, tekoči in trpeči čas in izdihava kisik domišljije, ustvarjalnosti, smisla in katarze, koncentrira in ne raztresa. Ko hlasta za besedami, presega vreme in rojeva oblake rodovitnega zraka ter povzroča, da lahko ljudje enakomerno rasemo gor in dol v uganke. In ko z lopato prekopava nebo, stori, da se pojavi modrina, da izvablja iz nas ptice naših duš, kot se temu reče v pesniški govorici."

"Umetnost je prehodni ritual v neko drugo stanje stvari, drugo stanje percepcije, drugo stanje eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja ni mogoče sprogramirati ali ustvarjati po nareku. Včasih ga sploh ni mogoče ustvarjati, ampak pripravljati zgolj ugodne pogoje za njegov nastop," je med drugim še povedal Muhovič.

Sorodna novica Velika Prešernova nagrajenca sta Kajetan Gantar in Mirko Cuderman

"Na pretek razlogov za veselje in praznovanje"
V Upravnem odboru Prešernovega sklada so si bili od začetka edini, "da mora biti Prešernov dan točno to, kar je, namreč praznik. Ko v umetnostnem resorju kulture odberemo najboljše od najboljšega, imamo na pretek razlogov za veselje in praznovanje."

V nasprotju z lani je podelitev najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti potekala v živo, a z omejenim številom vabljenih in brez druženj. Proslave so se poleg večine letošnjih udeležili še nekateri lanski nagrajenci, ob njih pa tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti.

Letošnja proslava je potekala pod naslovom Up sreče v prsih hrani. Gre za Prešernov verz iz Krsta pri Savici, ki je bil tudi osrednja točka kulturnega programa prireditve. Za gledališko-plesno uprizoritev Prešernove pesnitve je poskrbelo Gledališče Koper v režiji Katje Pegan, ustvarjalci pa so se skozi filmsko, plesno in igralsko interpretacijo spraševali o času preizkušnje, ki v vseh obdobjih zavezuje človeka k razumevanju predvsem njega samega, njegovega boja in rasti. Osrednja lika Črtomirja in Bogomilo sta upodobila mlada igralca Mak Tepšić in Lea Cok.

"Umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo presežno, osmišljajočo in katarzično navzočnostjo," je med drugim povedal Muhovič.

Veliki Prešernovi nagradi letos Gantarju in Cudermanu
Prešernovo nagrado za življenjsko delo v letu 2022 sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. V imenu nagrajenca Cudermana je njegovo nagrado sprejel ustanovni član društva Consortium musicum Janez Kranjc. V zahvalnem govoru, ki ga je prebrala Karin Sabadin, je nagrajenec poudaril, da nagrado sprejema kot priznanje slovenskemu zborovskemu petju oz. vsem tistim neznanim pevcem in pevkam, pevovodjem in korepetitorjem, ki so mu posvečali vse svoje moči in snovanja in se trudili oz. se še trudijo za njegovo ohranjanje in napredek.

"Zborovsko petje je eden od najznačilnejših odrazov slovenske glasbene kulture in pomembna prvina slovenske glasbene samobitnosti, njegovi ustvarjalci so ga s svojim delom razvijali in ohranjali, ga širili med ljudmi in s tem krepili omiko in kulturo v domovini in prek njenih meja. V čast mi je, da sem smel tudi sam k tem naporom prispevati skromen delež. V želji, da zborovsko petje ne bi zamrlo, da bi se njegova kakovostna raven dvigala, število aktivnih izvajalcev pa raslo, sem vse notno in preostalo gradivo, ki sem ga načrtno zbiral vse življenje, podaril slovenski kulturni javnosti kot slovenski zborovski arhiv," je podal v zahvali.

Poleg njiju je bilo v središču pozornosti tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Nagrajenci so pesnica in pisateljica Anja Štefan, dramska igralka Jette Ostan Vejrup, skladatelj Damijan Močnik, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, slikar Dušan Kirbiš ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež.

Proslava se je sklenila s tradicionalno interpretacijo Zdravljice, tokrat sta jo interpretirala igralka Patrizia Jurinčič Finžgar in igralec Vladimir Jurc.