Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pojasnjuje, da je v Sloveniji večina kazalnikov konec lanskega leta kazala na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske dejavnosti. Negotovosti zaradi epidemičnih razmer so bile prisotne v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju lanskega leta precej povečala, prav tako tudi blagovna menjava, izvozna pričakovanja na začetku letošnjega leta ostajajo visoka.

Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v večini dejavnosti znova nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. Inflacija se je januarja ob hitri rasti cen energentov, hrane in storitev precej okrepila. Razmere na trgu dela ostajajo dobre, registriranih brezposelnih ljudi je bilo na začetku leta 67.834 (za 25,9 odstotka manj kot januarja lani), nadaljeval se je tudi upad dolgotrajno brezposelnih, med drugim navaja Umar.

Trošenje gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2021 povečalo v trgovini z neživili, močno pa se je povečala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je ob večjem prometu tovornih vozil vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Ob koncu leta se je prodaja znova povečala tudi v tržnih storitvah, kjer so le še storitve potovalnih in zaposlovalnih agencij močno zaostajale za ravnmi izpred epidemije.

Aktivnost v gradbeništvu je ob koncu lanskega leta ostala medletno nižja. Zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile pa je bila še naprej visoka rast cen gradbenih storitev. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja januarja medletno večja za 30 odstotkov, kar je tudi posledica lanske nizke osnove zaradi zajezitvenih ukrepov, in za sedem odstotkov manjša kot januarja 2020.

Za predkrizno ravnjo so znatno zaostajale gostinske, kulturne in razvedrilne storitve ter igre na srečo, manjša pa je bila tudi prodaja v trgovini.

Rast plač v zasebnem sektorju

Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja visoka. V nekaterih dejavnostih (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Medletna rast plač v javnem sektorju se je v drugi polovici lanskega leta zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov opazno znižala, novembra pa je bila že negativna.

Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2021 znašal 2,9 milijarde evrov in je bil za 0,6 milijarde evrov nižji kot v letu 2020. Na zmanjšanje sta vplivali visoka rast prihodkov in upočasnjena rast odhodkov.