V Münchnu se v senci ukrajinske krize nadaljuje varnostna konferenca, vodilni svetovni forum o globalni varnostni politiki, na kateri do nedelje pričakujejo več kot 30 voditeljev držav in vlad ter predstavnike več mednarodnih organizacij. Poleg predsednika republike Boruta Pahorja se konference udeležujeta tudi ministra za zunanje zadeve in obrambo Anže Logar in Matej Tonin.

"Mislim, da si vsi prizadevamo, da bi se kriza rešila po mirni poti," je v izjavi za RTV Slovenija poudaril predsednik Pahor. Sam sicer zaznava manjše razlike v diplomatskih pristopih reševanja krize. "Tu se postavlja vprašanje, ali je smiselno vedno znova napovedovati rusko invazijo, za katero se izkaže, da je ni," se je spraševal.

Sorodna novica Zelenski si želi jasne časovnice za članstvo v Natu in srečanje s Putinom

Evropska unija je v svojih besedah bolj previdna kot ZDA, ker je neposredna soseda Rusije in želi ohraniti manevrski prostor za demokracijo, je ocenil predsednik. "Po drugi strani pa je res, da dostikrat tudi Evropska unija želi imeti ZDA, ki na glas povedo, da obstoji moč za dosego nekaterih ciljev," je dodal.

Razmere v Ukrajini so po njegovih besedah sicer skrb vzbujajoče, zato bodo o njih govorili tudi na konferenci. "Mislim, da moramo vse svoje znanje, moč in politično voljo usmeriti v dialog in v mirno rešitev te krize," je Pahor dejal že v petek. Veliko ceno za vzdrževanje miru po njegovih besedah plačujejo tudi zahodne države.

Konferenca predstavlja dobro priložnost za izmenjavo argumentov in iskanje mirnih rešitev, je dodal. "Želim si, da bi na obeh straneh prevladal razum," je poudaril in obžaloval odločitev Rusije, da na konferenco ni prišel ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Med stališči zahodnih držav in Rusije je po njegovem mnenju dovolj prostora za zmanjšanje napetosti, kar bi koristilo vsem, najbolj pa Ukrajini.

Pahor v Münchnu opravil več dvostranskih srečanj

Ob robu konference se je Pahor sestal s predsednikom Finske Saulijem Niinistöjem. Predsednika sta izrazila zaskrbljenost nad varnostno krizo v Ukrajini. Strinjala sta se, da je treba poskusiti rešiti konflikt na miren način s pomočjo diplomacije.

Pahor se je sestal tudi s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, s katerim sta govorila predvsem o procesu vključevanja Črne gore v EU, ki bi moral biti po njunem mnenju hitrejši in bolj zavzet. Izmenjala sta poglede na razmere na Zahodnem Balkanu in stopnjevanje rusko-ukrajinskih napetosti ter ocenila, da je razumljivo, da je ukrajinska kriza ta hip v ospredju pozornosti, a bi morali z zaskrbljenostjo opazovati tudi razvoj razmer v regiji Zahodnega Balkana in jih pravočasno nasloviti.

Prvi dan konference se je Pahor sestal z ministrom za zunanje zadeve Irana Amirom Abdollahianom, s katerim sta govorila predvsem o aktualnih pogajanjih za nov mednarodni sporazum o iranskem jedrskem programu. Pahor je poudaril, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se sporazum doseže, saj bo to prineslo veliko olajšanje v času, ki je že sicer poln negotovosti.

Pahor se je srečal tudi z visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom. Izmenjala sta ocene o razmerah v Bosni in Hercegovini in celotni regiji Zahodnega Balkana. Pahor je ocenil, da gre za prvovrstno geopolitično in varnostno vprašanje. Dejal je, da se tudi zato zavzema za bistveno hitrejši širitveni proces in vključitev držav v Evropsko unijo, saj je to ključno za mir in varnost v regiji.

Tonin: Zadeve na vzhodu Ukrajine so se začele premikati v napačno smer

Poleg Pahorja se konference udeležujeta tudi ministra za zunanje zadeve in obrambo Anže Logar in Matej Tonin.

Minister za obrambo je v izjavi opozoril, da so se zadeve na vzhodu Ukrajine začele premikati v napačno smer. Posvaril je, da želi ruska stran očitno ustvariti vzdušje, da bi lahko posredovala v tem delu Ukrajine. Je pa poudaril, da zavezniki še vedno zasleduje možnost dialoga, čeprav bo verjetno tudi čas pokazal, ali bodo morali realizirati grožnje sankcij, so sporočili z ministrstva.

Kot je še dodal, Ukrajina trenutno pričakuje predvsem vojaško in ekonomsko podporo. Pri čemer Slovenija ne bo pošiljala ubojnih sredstev, se je pa odzvala na prošnjo materialne pomoči, je pojasnil.