Potem ko je Rusija leta 2014 priključila velike predele vzhodne Ukrajine in Krima, so zahodne države potezo hitro obsodile z uvedbo gospodarskih sankcij, da bi odvrnile nadaljnjo agresijo. Za zahodne kustose in institucije, ki se ukvarjajo z naraščajočimi napetostmi v Ukrajini, so bojkoti postali orodje, piše The Art Newspaper.
Skoraj osem let pozneje, ko sta državi na robu vojne, so ZDA in Združeno kraljestvo napovedali, da bodo uvedli nove sankcije proti Rusiji, potem ko je Rusija podpisala odlok o priznanju neodvisnosti proruskih samooklicanih republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine.
Dimitrij Vilenski, član ruskega umetniškega kolektiva Chto Delat, pravi, da je od leta 2014 prostor za politični aktivizem v Rusiji vedno bolj omejen, "zdaj je skoraj nemogoče protestirati proti temu, kar se dogaja".
"Večina ljudi na ruski sodobni umetniški sceni ne podpira reakcionarnega obrata v ruski kulturni politiki in zagotovo ne podpira nobenih vojaških akcij in kolonializma v Ukrajini, vendar je zaradi strogega nadzora javne sfere težko javno izraziti svoje nestrinjanje, razen objav na družbenih omrežjih," dodaja.
Kultura za gradnjo mostov, ko spodleti diplomacija
V Rusiji mnogi opozarjajo na pomanjkanje javnega financiranja umetnosti, nekatere tuje galerije pa so se okrepile in se bolj vključile v dogajanje. "Državne podpore umetnosti v Rusiji je malo ali pa je sploh ni," pravi Olga Temnikova, galeristka s sedežem v Estoniji, ki je tudi v upravnem odboru Cosmoscowa, največjega ruskega umetniškega sejma. "Kulturo bi bilo treba uporabiti za gradnjo mostov, zlasti kadar in kjer je diplomacija spodletela."
Večina ljudi na ruski sodobni umetniški sceni ne podpira reakcionarnega obrata v ruski kulturni politiki in zagotovo ne podpira nobenih vojaških akcij in kolonializma v Ukrajini, vendar je zaradi strogega nadzora javne sfere težko javno izraziti svoje nestrinjanje, razen objav na družbenih omrežjih.
Ruska vlada se vse bolj spopada z umetniki in neodvisnimi glasovi, ki se ne strinjajo z njihovimi potezami. Leta 2015 je predsednik Vladimir Putin podpisal zakon, znan kot "zakon o nezaželenih organizacijah", ki prepoveduje tuja sredstva za neprofitne umetniške pobude in tuje nevladne organizacije. Vladi daje pooblastilo, da razpusti tuje subjekte, ki delujejo v Rusiji, med njimi je bil takšen denimo Amnesty International.
Toda v državi je veliko takšnih, ki še naprej izražajo svobodomiselnost. Sèm po navedbah The Art Newspaper spadajo neodvisno spletno mesto in kuratorski kolektiv Cvetnik, umetniške skupine in razstavni prostori, vključno s Plague v Krasnodarju, delovne sobe, kot je Daipjat v Voronežu, in umetniški prostori, kot je IP Vinogradov v Moskvi.
Financiranje teh običajno prihaja od neodvisnih organizacij ali posameznikov iz Rusije. Prihaja tudi do dialoga z ukrajinskimi umetniki. Decembra 2021 je umetnik Vova Vorotnjev iz Kijeva razstavljal v moskovskem umetniškem prostoru Spas Setun.
Po besedah Aleksandra Burenkova, neodvisnega kustosa in umetniškega direktorja fundacije AjarKut, neprofitne umetniške ustanove v Jakutiji, najhladnejši naseljeni pokrajini na svetu: "Čutimo veliko kulturneo izolacijo. Položaj na ruski umetniški sceni se je zapletel ne zaradi sankcij, ampak zaradi samocenzure in paranoične zavesti, ki se je pojavila v mnogih nekdanjih naprednih in svobodomiselnih umetniških ustanovah. Trenutno želimo, da mednarodna umetniška skupnost ve, da mnogi v Rusiji podpirajo Ukrajino."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje