Po začetku ruskih napadov na Ukrajino se je oglasil ameriški predsednik Joe Biden, ki je v televizijskem nagovoru dejal, da "nima nobene namere, da bi govoril s Putinom". Ruski predsednik po njegovih besedah nosi polno odgovornost za napad. "Putin je agresor. Putin je izbral to vojno. In zdaj bodo on in njegova država nosili posledice," je dejal Biden.
Kot je poudaril Biden, bo Putinova agresija zoper Ukrajino Rusijo gospodarsko in strateško drago stala. "Putinova odločitev za neupravičeno vojno proti Ukrajini bo Rusijo oslabila, preostali svet pa naredila močnejši."
Biden je še dejal, da meni, da ima Putin "veliko večje ambicije", ki segajo onkraj meja Ukrajine. "V bistvu želi ponovno vzpostaviti Sovjetsko zvezo," je dejal.
Ukrepi proti ruskim bankam
Ob tem je napovedal nove sankcije proti Rusiji, med drugim so ukrepali še proti več ruskim bankam. "To pomeni, da bo vsako premoženje, ki ga imajo v ZDA, zamrznjeno." Od ameriškega finančnega sistema so odrezali največjo rusko banko Sberbank in njenih 25 hčerinskih družb. Ta banka nadzira tretjino vsega bančnega premoženja v Rusiji. Prav tako drugo največjo banko VTB in njenih 20 podružnic. Ta banka obvladuje petino ruskega bančnega premoženja. Enako velja tudi za banke: Bank Otkritie, Sovcombank OJSC in Novikombank ter 34 hčerinskih družb.
Onemogočili bodo novo zadolževanje in premoženje v ZDA 13 kritičnim ruskim podjetjem, med njimi so Sberbank, AlfaBank, Credit Bank of Moscow, Gazprombank, Russian Agricultural Bank, Gazprom, Gazprom Neft, Transneft, Rostelecom, RusHydro, Alrosa, Sovcomflot in ruski železnici s skupnim premoženjem 1400 milijard dolarjev.
ZDA so sprejele tudi sankcije proti pripadnikom ruske elite in prepoved izvoza visoke tehnologije v Rusijo. Neposrednih sankcij na premoženje ruskega predsednika Biden še ni uvedel. Takšne sankcije pa ostajajo na mizi, je dodal.
Biden prav tako še ni napovedal izključitve Rusije iz mednarodnega bančnega sistema SWIFT.
Zagotovil je, da bodo že te sankcije, ki so jih uvedli do zdaj, bolj boleče kot izključitev iz sistema SWIFT. Oblikovane so tako, da povzročijo maksimalni učinek Rusiji in minimalnega ZDA ter zaveznikom, je dejal.
"V torek smo Rusiji preprečili zbiranje denarja v ZDA in EU-ju, zdaj smo uvedli sankcije na največja državna podjetja Rusije, med drugim na podjetje s 1400 milijardami dolarjev premoženja. Prepoved izvoza visoke tehnologije pomeni, da ne bodo mogli posodabljati vojske. Gre za velik udarec Putinovim dolgoročnim strateškim ambicijam," je dejal Biden.
Prepoveduje se izvoz določene programske opreme in druge visoke ameriške tehnologije, proizvedene v ZDA ali drugih državah, ki se lahko uporablja za vojaške namene. Med njimi so polprevodniki, laserji, telekomunikacijska oprema, senzorji in drugo.
ZDA so tokrat kaznovale tudi 24 beloruskih podjetij in posameznikov, med drugim dve državni banki, devet obrambnih podjetij in sedem z režimom povezanih posameznikov.
Napoved krepitve Nata
Ob sankcijah je Biden napovedal tudi nadaljevanje krepitve vzhodnega krila zveze Nato z ameriško vojsko in opremo ter ponovil, da bodo branili vsak centimeter ozemlja Nata, vendar pa se v Ukrajini ne bodo vojskovali.
"Naše enote ne bodo šle v Evropo, da bi se borile v Ukrajini, temveč da bodo branile naše Natove članice in zagotovile podporo našim zaveznikom na vzhodu. ZDA bodo branile vsak centimeter območja pod Natom." Ob tem je napovedal, da bodo ZDA v Nemčijo poslale 7000 vojakov.
EU želi rusko industrijo odrezati od sodobnih tehnologij
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ostro obsodila "neupravičen napad Rusije na Ukrajino". "V teh temnih urah smo v mislih z Ukrajino in nedolžnimi ženskami, moškimi in otroki, ki se morajo spopasti s tem neupravičenim napadom in ki se bojijo za svoja življenja," je zapisala na Twitterju. Enak zapis sta objavila tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.
Michel je dodal, da je že govoril z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. V pogovoru je obsodil invazijo in izrazil solidarnost z Ukrajino. Napovedal je srečanje Evropskega sveta in voditeljev skupine G7. Govorili bodo o nadaljnjih korakih proti ruskim nezakonitim dejanjem in v podporo Ukrajini. "Predsednika Putina pozivam, naj takoj konča to vojno," je na Twitterju še zapisal Michel.
Voditelji EU-ja so že nekaj časa obljubljali, da bo Rusija v primeru vdora v Ukrajino utrpela "hude posledice", ki bodo usmerjene predvsem proti njenemu dostopu do evropskih in ameriških trgov. Načrtovani ukrepi med drugim vključujejo tudi omejitve potovanj v EU z diplomatskimi in službenimi potnimi listi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
EU je že uvedel določene omejitve finančnih zmogljivosti Rusije, njene vlade in centralne banke, Berlin pa je ta teden ustavil začetek obratovanja novega strateškega plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo.
Voditelji članic EU-ja so medtem na kriznem zasedanju v Bruslju politično potrdili drugi sveženj sankcij proti Rusiji, obenem pa naj bi pozvali tudi k hitri pripravi nadaljnjih sankcij, torej tretjega svežnja, ki bo vključeval tudi Belorusijo, kaže osnutek sklepov vrha.
Sankcije bodo oslabile gospodarsko rast Rusije, zvišale stroške zadolževanja na trgih in inflacijo, okrepile odtok kapitala ter postopno spodkopale industrijske temelje Rusije, je danes v Bruslju naštela Ursula von der Leyen.
Rusko industrijo bodo odrezali od tehnologij, ki jih nujno potrebuje za oblikovanje prihodnosti, oslabili bodo položaj Rusije na tehnoloških področjih, na katerih njena elita ustvari največ denarja, je ponazorila.
Gre tudi za material, potreben za vojno, so ponazorili viri pri EU-ju.
Nestrinjanja glede sankcij
V pričakovanju novih sankcij mediji sicer poročajo o težavnosti naslednjih korakov zaradi zahtev posameznih članic, saj bodo ostre sankcije proti Rusiji močno prizadele tudi članice Unije.
Italijo, Avstrijo in Nemčijo skrbijo širše bančne sankcije, Italija ni naklonjena sankcijam v sektorjih železnic in luksuznega blaga, Belgija se boji za svojo diamantno industrijo, sicer pa je precejšnja nenaklonjenost sankcijam v energetskem sektorju, je na Twitterju zapisala novinarka časopisa New York Times, sklicujoč se na diplomatske vire.
V razpravi o sankcijah je tako pomembno tudi vprašanje kompenzacije škode, ki jo bodo utrpele članice Unije, saj jih ukrepi ne bodo prizadeli enakomerno, še zlasti v primeru ukrepov na energetskem področju. A za to razpravo je po navedbah virov še prezgodaj, saj je treba še počakati na protiukrepe Rusije.
Omenjajo se tudi možnosti, da bi Unija v naslednjih korakih sankcionirala neposredno ruskega predsednika Vladimirja Putina ali zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi omejila izdajanje vizumov ruskim državljanom za vstop v Unijo in izključila ruske banke iz globalnega sistema za nadzor bančnih transakcij Swift.
Rusija obljublja oster odgovor na sankcije
Rusija je že obljubila "oster" odgovor na sankcije EU-ja. "V skladu z načelom vzajemnosti, ki je temelj mednarodnega prava, bomo v primeru uvedbe sankcij EU-ja proti Rusiji sprejeli stroge povračilne ukrepe," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Dodali so, da sovražni ukrepi EU-ja proti Rusiji ne morejo preprečiti progresivnega razvoja povezav med Moskvo in proruskimi separatisti v Ukrajini, ki jim bo Moskva še naprej zagotavljala pomoč.
Putin: Nismo imeli druge izbire
Ruski predsednik Putin je ruskim poslovnežem dejal, da Rusija ni imela druge izbire, kot da napade Ukrajino in si tako zagotovi varnost. Dejal je tudi, da želi Rusija ostati del svetovnega gospodarstva in da mu ne namerava škoditi.
"Zaradi tega, kar se je dogajalo, nismo imeli druge izbire," je dejal Putin na srečanju z ruskimi poslovneži v Moskvi, ki ga je prenašala televizija.
"Ustvarjena varnostna tveganja so bila takšna, da se ni bilo mogoče drugače odzvati," je dejal in okrivil nepopustljivost Kijeva in Zahoda do ruskih varnostnih zahtev.
"Lahko bi nas izpostavili takšnim tveganjem, da ne bi vedeli, kako bo država preživela," je nadaljeval predsednik Rusije, ki je tedne zahtevala zagotovila, da Ukrajina ne bo nikoli postala članica zveze Nato.
Zagotovil je še, da želi Rusija ostati del svetovnega gospodarskega sistema in da mu ne namerava škoditi ter ga spodkopati. "Rusija ostaja del svetovnega gospodarstva" in mu ne bo škodila, saj je njegov del, je dejal ter izrazil željo, da Rusija ne bi bila izključena iz mednarodne gospodarske skupnosti.
"Menim, da bi naši partnerji morali to razumeti in si ne zadati naloge, da nas izrinejo iz tega sistema," je dejal, medtem ko je Rusija izpostavljena uničujočim zahodnim sankcijam.
Zatrdil je, da je Rusija pripravljena na nove sankcije proti svojemu gospodarstvu, poslovneže pa pozval k solidarnosti z rusko vlado.
Bruselj pozval ruskega veleposlanika na zagovor
Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je naročil, naj generalni sekretar evropske službe za zunanje delovanje Stefano Sannino na pogovor pokliče ruskega veleposlanika pri EU-ju Vladimirja Čižova, so sporočili v Bruslju.
Unija je ruskemu veleposlaniku izrazila najostrejšo obsodbo invazije na Ukrajino in od ruskega predsednika Putina zahtevala takojšnjo prekinitev vojaških operacij ter brezpogojen umik vseh sil in vojaške opreme s celotnega ozemlja Ukrajine.
Sannino je Čižova obvestil, da bodo o odločnem odzivu EU-ja na rusko agresijo odločali na današnjem izrednem zasedanju Evropskega sveta.
Nato in EU enotna v obsodbi Rusije
Von der Leyen in Michel sta ob tem napovedala sprejetje novih sankcij proti Rusiji. Kot je dejala von der Leyen, je Putin odgovoren za to, da je "v Evropo znova pripeljal vojno". Dejala je, da bodo nove sankcije merile na strateške sektorje ruskega gospodarstva, saj bodo preprečile njihov dostop do ključnih tehnologij in trgov. EU bo prav tako zamrznil ruske račune v Evropi in prekinil dostop ruskih bank do glavnih evropskih finančnih trgov. Poleg tega bo Unija oslabila temelj ruskega gospodarstva in njegovo zmožnost posodabljanja ter zamrznila rusko premoženje v Uniji.
Von der Leyen, ki je za danes sklicala izredno srečanje kolegija komisarjev za pripravo na drevišnji vrh Unije, bo drugi sveženj predstavila na tem kriznem vrhu, članice pa ga bodo nato hitro sprejele. Priprave na vrh so na izrednem zasedanju že začeli tudi veleposlaniki pri EU-ju.
EU bo po besedah predsednice Evropske komisije čim bolj otežil agresivna dejanja. Nov sveženj sankcij, ki naj bi ga danes politično potrdili voditelji članic Unije, bo imel "močan učinek", je zatrdila.
Nato in EU sta enotna v obsodbi Rusije in obrambi skupnih vrednot, je po srečanju s predsednikoma Evropske komisije in Evropskega sveta poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na skupni novinarski konferenci, ki je sicer redkost. "Smo na pomembni prelomnici. To, da mi trije stojimo tukaj skupaj, je še en dokaz tesnega sodelovanja EU-ja in Nata pri odzivanju na dejanja Kremlja. Svet lahko vidi, da je enotnost naša moč," je poudarila Ursula von der Leyen. Kremelj je s poskusi delitve Zahoda po besedah predsednice komisije dosegel ravno nasprotno: "Smo enotnejši in odločnejši kot kadar koli. Smo ena Unija, eno zavezništvo, združeni s skupnim ciljem."
Ukrajina zaprosila za medicinsko pomoč
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je pozval vse države članice EU-ja, naj po ruski invaziji ugodijo nujni prošnji Ukrajine za medicinsko pomoč. "Ukrajina je po današnji povsem neupravičeni ruski invaziji prek mehanizma EU-ja za civilno zaščito vložila nujno prošnjo za medicinsko pomoč. Vse države članice in sodelujoče države pozivam, naj se nemudoma odzovejo in ponudijo pomoč. Čas za pomoč je zdaj," je na Twitterju zapisal Lenarčič.
Zaradi razmer v Ukrajini je zelo zaskrbljen tudi visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR), ki je že izrazil pripravljenost zagotoviti humanitarno pomoč, kjer koli je to potrebno in mogoče.
Evropski parlament prav tako obsodil ruski napad
Tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin v parlamentu so obsodili ruski napad na Ukrajino in pozvali k ustreznemu odzivu. Dogovorili so se tudi o izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo prihodnji torek.
Evropski parlament podpira evropski in mednarodni odziv brez primere vključno z novimi ostrimi sankcijami, ki naj bi zagotovile, da bo "Kremelj odgovarjal za svoja dejanja", so poudarili v Bruslju po današnji konferenci predsednikov, na kateri so govorili o odzivu na rusko invazijo na Ukrajino. "Ukrajina je neodvisna in suverena država in o njeni ozemeljski celovitosti se ni mogoče pogajati. Invazija je neupravičena in nezakonita. Gre za grožnjo tako evropski in regionalni stabilnosti kot tudi svetovnemu redu, ki deluje na podlagi pravil. Napad je usmerjen proti našemu modelu demokratične družbe in ne sme ostati brez odziva," so sporočili Metsola in vodje političnih skupin.
Dodali so, da ostajajo odločni v enotnosti, odločenosti in v odzivu na neizzvano rusko agresijo. Konferenca predsednikov je tudi izrazila polno solidarnost in podporo Ukrajini ter njenim prebivalcem.
Evropski voditelji enotni v odzivu
Nemški kancler Olaf Scholz je v prvem odzivu na začetek ofenzive dejal, da mora Rusija takoj prekiniti vse vojaške dejavnosti.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v odzivu tudi zahteval hiter in odločen odgovor na ruski napad na Ukrajino. "Nemudoma moramo odgovoriti na zločinski napad Rusije na Ukrajino," je objavil na Twitterju. Dodal je, da morata Evropa in svobodni svet ustaviti Putina. Zavzel se je tudi za sprejetje najostrejših sankcij EU-ja proti Rusiji.
Poljska je pozvala Nato, naj aktivira 4. člen severnoatlantske pogodbe, ki predvideva nujna posvetovanja v primeru ogroženosti katere od članic.
Češki premier Petr Fiala je prav tako najostreje obsodil ruski napad na Ukrajino in sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost. "Žal se je zgodilo najhujše," je zapisal na Twitterju. Dodal je, da je ruski napad na Ukrajino "neupravičeno dejanje agresije proti neodvisni državi".
Predsednik češke vlade je tudi poudaril, da dejanja Moskve ne morejo ostati brez odziva EU-ja in Nata.
Hrvaški premier Andrej Plenković je ob ostri obsodbi ruskega napada na Ukrajino Rusijo pozval, naj napad na Ukrajino nemudoma prekine. "Najostreje obsojamo agresijo in invazijo Rusije na Ukrajino. Ta z ničimer izzvani napad je groba kršitev suverenosti Ukrajine in mednarodnega prava," je na Twitterju napisal Plenković. Odgovornost za napad je po njegovih besedah izključno na strani Rusije.
Na Madžarskem se je na ruski napad na Ukrajino do zdaj odzval zunanji minister Peter Szijjarto. Poudaril je, da Madžarska stoji za ozemeljsko celovitostjo in suverenostjo Ukrajine in bo sodelovala v vseh pogovorih zavezniških sil o odločitvah glede usklajenega odziva.
Szijjarto je v videu, ki ga je objavil na Facebooku, dejal, da tudi diplomacija "največjih in najmočnejših držav ni mogla preprečiti vojne v Ukrajini".
Španski premier Pedro Sánchez je prav tako obsodil ruski napad na Ukrajino in izrazil solidarnost z ukrajinsko vlado in ukrajinskim narodom. Kot je še sporočil Sanchez, je v tesnem stiku s partnerji in zavezniki v EU-ju in zvezi Nato glede koordiniranega odziva.
Macron: Odzvali se bomo brez šibkosti
"Na vojno dejanje Rusije se bomo odzvali brez šibkosti, mirno, odločno in enotno," je dejal Macron v svojem nagovoru narodu. Dodal je, da gre za prelomnico v zgodovini Evrope, ki bo imela globoke in trajne posledice na naša življenja.
Francoski predsednik meni, da je obsežen ruski napad na Ukrajino v nasprotju z vsemi zavezami, ki so jih do zdaj sprejele ruske oblasti. "Predsednik Vladimir Putin se ni odločil le za napad na Ukrajino, ampak je s tem, ko se je odpovedal diplomaciji, okrnil celotno suverenost Ukrajine. Odločil se je, da bo povzročil največjo škodo miru in stabilnosti v Evropi v zadnjih desetletjih," je dejal.
Macron je sicer v preteklih tednih večkrat govoril z ruskim predsednikom Putinom, da bi našli diplomatsko rešitev za nastali spor, vendar brez uspeha. Prav tako je neuspešno poskušal posredovati pri srečanju na vrhu med Putinom in predsednikom ZDA Joejem Bidnom. Vseeno pa vztraja, da so Francija in njeni partnerji storili vse, kar je bilo mogoče, da bi preprečili nastalo krizo.
Macron je zvečer govoril s Putinom in od njega zahteval takojšnji konec vseh vojaških operacij. Iz Kremlja so sporočili, da je Putin Macronu dal "izčrpno" pojasnilo, zakaj se je odločil za ofenzivo na Ukrajino. Ob tem so sporočili, da je bil klic opravljen na Macronovo pobudo in da sta se predsednika strinjala, da ostaneta v stiku.
Ovse obsoja ruski napad
Poljski zunanji minister in trenutno predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Zbigniew Rau je obsodil ruski napad na Ukrajino ter ga označil za zločin proti človečnosti.
"Z najostrejšimi besedami obsojamo to dejanje agresije," je dejal na srečanju organizacije in dodal, da je obžalovanja vredno in sramotno, kako Rusija upravičuje ta zločin.
Rau je govoril na srečanju parlamentarcev iz članic Ovseja, ki mu je sledilo zaprto zasedanje stalnega sveta Ovseja, na katerem so razpravljali o varnostnih razmerah v Ukrajini.
Poljska trenutno predseduje Ovseju s sedežem na Dunaju, ki ima 57 držav članic, vključno z Rusijo, Ukrajino in ZDA. Organizacija od leta 2014 spremlja spor na vzhodu Ukrajine, na terenu pa je trenutno več sto opazovalcev.
Generalna sekretarka organizacije Helga Schmid je na začetku tega tedna dejala, da misija še naprej nemoteno izvaja svoj mandat. Vendar so zaradi naraščajočih napetosti nekatere članice, vključno z ZDA in Združenim kraljestvom, v zadnjih tednih ukazale umik svojega osebja, pri čemer so se sklicevale na slabe varnostne razmere.
Nato: Neomajna zavezanost 5. členu
"Ostro obsojam ruski lahkomiselni in neizzvani napad na Ukrajino, ki ogroža nešteta življenja civilistov. Kljub našim opozorilom in neumornim naporom za diplomacijo je Rusija znova izbrala pot agresije na suvereno in neodvisno državo," je zgodaj zjutraj v prvem odzivu na ofenzivo dejal generalni sekretar Nata. Članice zveze Nato so po ruskem napadu napovedale "dodatne korake" za okrepitev obrambe zaveznic, piše v izjavi, ki so jo objavile po izrednem zasedanju v Bruslju. Ob tem so potrdile neomajno zavezanost 5. členu pogodbe zavezništva o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.
"V skladu z našim obrambnim načrtovanjem za zaščito vseh zaveznic smo se odločili za dodatne korake za nadaljnjo okrepitev odvračanja in obrambe v zavezništvu. Naši ukrepi ostajajo preventivni, sorazmerni in ne zaostrujejo razmer," so članice Nata zapisale v izjavi.
Ob tem so poudarile, da ruska dejanja pomenijo resno grožnjo evroatlantski varnosti, da bodo imela geostrateške posledice ter da bo Nato še naprej sprejemal vse ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti vseh zaveznic.
Zaveznice že nameščajo dodatne obrambne sile na kopnem in v zraku na vzhodnem krilu zavezništva ter tudi dodatne pomorske sile. Okrepile so tudi pripravljenost sil za odzivanje na krize.
Danes so potekala posvetovanja v okviru 4. člena pogodbe, ki določa, da se bodo članice med seboj posvetovale, kadar koli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.
Po ruskem napadu na Ukrajino bo v petek potekal tudi izredni virtualni vrh zveze Nato.
Johnson: Napad Rusije je ogaben in barbarski Putinov podvig
Britanski premier Boris Johnson je v odzivu na Twitterju zapisal, da je zgrožen nad grozljivimi dogodki v Ukrajini in da je govoril z Zelenskim o nadaljnjih korakih. "Predsednik Putin je izbral pot krvi in uničenja, s tem ko je začel ta neizzvani napad na Ukrajino."
Sporočil je, da je Putin diktator, ki ga zaradi vdora v Ukrajino čakajo obsežne sankcije brez primere. "Ne moremo in ne bomo gledali stran," je poudaril.
Pred izrednim virtualnim srečanjem voditeljev skupine G7 je Johnson dejal, da se bo Zahod dogovoril o obsežnem svežnju gospodarskih sankcij, ki bodo pravočasno ohromile rusko gospodarstvo. "Zato moramo tudi skupaj odpraviti odvisnost od ruske nafte in plina, zaradi katere je Putin predolgo obvladoval zahodno politiko," je dodal.
Johnson je bil po poročanju medijev nenavadno neposreden pri poudarjanju Putinove osebne vloge pri sprožitvi vojne v Evropi. "Diplomatsko, politično, gospodarsko in na koncu tudi vojaško se mora ta ogaben in barbarski podvig Vladimirja Putina končati neuspešno," je dodal.
Johnson je zaradi ruske invazije na Ukrajino zgodaj zjutraj sklical sestanek svojih varnostnih vodij, nagovoril naj bi tudi parlament.
Združeno kraljestvo bo zamrznilo premoženje ruskih bančnih in orožarskih velikanov, sankcioniral pet oligarhov in prepovedal letenje v svojem zračnem prostoru letalski družbi Aeroflot, je povedal Johnson.
Država bo tako vsem večjim ruskim bankam zamrznila premoženje in jih izključila iz državnega finančnega sistema. To vključuje popolno in takojšnjo zamrznitev ene izmed največjih ruskih bank VTB, poroča BBC.
Rusiji bosta onemogočena dostop do plačil in pridobivanja finančnih sredstev ali izposoje denarja na britanskih trgih. Prav tako bo z zakonodajo omejena količina denarja, ki ga imajo lahko Rusi na bančnih računih v Združenem kraljestvu, čeprav zgornja meja za zdaj še ni določena.
Vlada bo pospešila pripravo zakona o gospodarskem kriminalu, s katerim naj bi ugotovila dejansko lastništvo ruskega premoženja, saj jo že dolgo obtožujejo, da si zatiska oči pred denarjem, ki ga Kremelj pretaka po Londonu.
Britanske oblasti bodo v naslednjih dneh ustavile izvoz visokotehnoloških izdelkov, opreme za rafiniranje nafte in opreme z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v vojaške namene.
Poleg prepovedi pristajanja letal letalske družbe Aeroflot pa je London na svoj seznam sankcij dodal še pet Rusov. To so Kiril Šamalov, najmlajši ruski milijarder, ki je bil prej poročen s Putinovo hčerko, Pjotr Fradkov, Denis Bortnikov, Jurij Sljusar in Elena Georgieva.
"To so ljudje, ki bivajo v naših najboljših hotelih, kadar želijo, svoje otroke pa pošiljajo v naše najboljše šole in to je tisto, kar želimo ustaviti," je dejal britanski diplomatski vir.
Kislica: Vojni zločinci naj gredo k vragu
V času, ko je Putin napovedal začetek vojaške operacije, je zasedal Varnostni svet Združenih narodov. Po nastopu ukrajinskega veleposlanika Sergija Kislice je do članov Varnostnega sveta prišla novica, da je Putin začel vojno, in začeli so se odzivi. Najostrejši je bil Kislica, ki je "vse vojne zločince poslal naravnost k vragu". Rus mu je odgovoril, da ta agresija ni proti Ukrajincem, ampak proti hunti, ki je na oblasti, in sklenil zasedanje.
Napad obsodila tudi Ovse in Svet Evrope
Na ruski napad na Ukrajino se je ostro odzvala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). "Napad na Ukrajino ogroža življenja milijonov ljudi. To je resna kršitev mednarodnega prava in obveznosti Rusije," sta sporočila tako generalna sekretarka Ovseja Helga Schmid kot sedanji predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau. Oba sta po poročanju DPA-ja pozvala k takojšnji prekinitvi vseh vojaških dejavnosti.
Odzval se je tudi Svet Evrope. Generalna sekretarka Marija Pejčinović Burić je ostro obsodila ruski napad na Ukrajino in ocenila, da je to očitna kršitev statuta Sveta Evrope in evropske konvencije o človekovih pravicah. "To je temna ura za Evropo in vse, za kar se zavzema," je zapisala v sporočilu za javnost SE. V sporočilu je Rusijo tudi pozvala, naj "nemudoma in brezpogojno preneha sovražnosti in se vrne k diplomaciji, da bi ponovno vzpostavili mir in se izognili nadaljnjim uničujočim posledicam za celotno celino".
"Zaščita življenj civilistov mora ostati prednostna naloga. V mislih sem z Ukrajino, njenimi ljudmi in njenimi oblastmi," je še zapisala. Napovedala je tudi, da bo SE z Odborom ministrov in Parlamentarno skupščino SE hitro sprejel potrebne ukrepe za odziv na trenutne razmere.
Kitajska: To ni invazija
Peking se je odzval zadržano. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, naj se obe strani vzdržita napetosti in da to ni "invazija", o čemer poročajo tuji mediji. "Kitajska pozorno spremlja najnovejše razmere in obe strani poziva, naj ohranita zadržanost in preprečita, da bi razmere ušle izpod nadzora," so sporočili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje