Grossi je povedal, da je stranema sporočil, da je na voljo in da je pripravljen v Černobil potovati takoj. Pripotoval bi lahko, ko se v soboto vrne iz Teherana, je pojasnil na novinarski konferenci na Dunaju in dodal, da o tej možnosti razmišljata obe strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pogovori bi potekali v Černobilu, kraju doslej najhujše jedrske nesreče, ki je prav tako v rokah ruskih sil. Grossi je dejal, da želi z obema stranema govoriti o okviru za zaščito varnosti in delovanja ukrajinskih jedrskih elektrarn.
Ukrajina ima štiri aktivne jedrske elektrarne, ki zagotavljajo približno polovico električne energije v državi, pa tudi skladišča jedrskih odpadkov, kot je tisto v Černobilu.
Ruske sile zajele elektrarno v Zaporožju
Ruske sile so danes po spopadih z ukrajinsko vojsko zasedle jedrsko elektrarno v Zaporožju. V ruskem obstreljevanju je izbruhnil tudi požar, ki je vzbudil strahove pred jedrsko nesrečo.
Grossi je pojasnil, da je zagorelo v stavbi, ki ni del jedrskih reaktorjev, ampak bližnji vadbeni objekt. Požar so medtem pogasili. Sporočil je, da sta bila pri tem poškodovana dva varnostnika.
Tako kot pred tem ukrajinska agencija za jedrsko energijo je povedal, da ni bilo radioaktivnega sevanja in da so sistemi za njegovo merjenje na lokaciji "v celoti funkcionalni". Vendar je navedel opozorila Kijeva, da "razmere seveda ostajajo izredno napete in zahtevne".
Povedal je, da od šestih jedrskih reaktorjev v Zaporožju deluje samo eden s 60-odstotno zmogljivostjo. Ostali pa so bili izklopljeni ali na rednem vzdrževanju. Dodal je, da je v stalnih stikih z jedrsko elektrarno in ukrajinskimi oblastmi.
Gregorič: Požar ne predstavlja resne grožnje
Pogašeni požar v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje sicer ne predstavlja resne grožnje za jedrsko varnost, je predtem dejal strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič.
Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost je v sporočilu za javnost prav tako pojasnila, da je situacija v elektrarni zdaj pod nadzorom, požar pa pogašen. V okolju ni bilo zaznano povišanje ravni sevanja.
"Reaktor 2 in 3 sta bila izključena iz omrežja in zaustavljena, tako da je trenutno v
obratovanju zgolj reaktor 4. Reaktor 1 ne obratuje, saj je na njem že pred začetkom
oboroženih spopadov v Ukrajini potekal remont, reaktorja 5 in 6 pa sta bila ustavljena
28. 2. 2022 in sta v postopku ohlajanja," so zapisali.
Radiološko stanje v Ukrajini je po vseh dostopnih podatkih nespremenjeno. Ukrajinski
upravni organ za jedrsko varnost poroča, da ni bilo izpustov v okolje po požaru v jedrski
elektrarni Zaporožje in da ni podatkov o povišanem sevanju. Neposredne nevarnosti za Slovenijo ni, je v sporočilu še zapisal direktor URSJV-ja Igor Sirc.
Gregorič: Požar v elektrarni moteč dogodek
Miroslav Gregorič je predtem dejal, da je po njegovem vedenju izbruhnil požar v šolskem centru elektrarne in zato ni povezan z jedrsko varnostjo, je pa "moteč dogodek".
Gregorič je pojasnil, da je jedrska elektrarna Zaporožje največja v Ukrajini, "mogoče celo v Evropi", in ima šest reaktorjev vrste VVER, s po tisoč megavati elektrike, ter je na lokaciji, kjer je še 3000 megavatov termoelektrarn, tako da gre za ogromen energetski kompleks.
Po besedah Gregoriča so ruske enote, če so zasedle elektrarno, ukrajinskim operaterjem najverjetneje dovolile, da nadaljujejo delo. Tam zaposleni bi lahko morda imeli težave z rednim prihajanjem na delo, a imajo v jedrski elektrarni v okviru sistema civilne zaščite v primeru jedrskih nesreč zagotovo tudi možnost prenočitve, hrane in vode, je še dejal.
O tem, koliko so poškodovani daljnovodi in transformatorske postaje v okolici jedrske elektrarne Zaporožje, slovenski strokovnjak za jedrsko elektrarno nima podatkov, a tudi če bi bili poškodovani vsi daljnovodi v okolici in če so reaktorje ustavili, imajo na lokaciji dizelske generatorje, ki imajo dovolj elektrike za delovanje varnostnih sistemov, poleg tega so na lokaciji še termoelektrarne, tako da je oskrba z elektriko omogočena.
Tiselj: "Prenos oblasti nad elektrarno se je zgodil razumno."
Iztok Tiselj, profesor in raziskovalec na reaktorskem centru Podgorica z Inštituta Jožef Stefan, je medtem za Radio Prvi ocenil, da se je "prenos oblasti nadzora nad elektrarno zgodil razumno". "Ker ena izmed šestih elektrarn še deluje, sklepam, da sta obe strani vedeli, okoli kakšnih objektov potekajo boji in da se je ukrajinska stran očitno umaknila," je dejal.
Dejal je še, da je po njem znanih podatkov, ki jih je pridobil na straneh ukrajinske uprave za jedrsko varnost, ruska vojska zavzela elektrarno. "Nadzor ima ruska vojska, a jedrske elekrarne seveda ne zna upravljati, zato so ukrajinski delavci še vedno tam in skrbijo za elektrarno ter pregledujejo škodo," je dodal.
Nevarnost je napad na skladišča izrabljenega goriva
Na vprašanje, kaj je glavna grožnja za katero koli jedrsko elektrarno v vojaškem spopadu, je medtem Gregorič odgovoril, da ima večina jedrskih elektrarn skladišče za izrabljeno gorivo, kjer je veliko urana, plutonija in drugih radionuklidov, od stroncija do cezija itn. "Če bi po nesreči kakšna bomba priletela v takšno skladišče, lahko pride do kontaminacije okolice, a mislim, da to ni v nikogaršnjem interesu," je še dodal.
Primerjava med nesrečo v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 in jedrsko elektrarno v Zaporožju po Gregoričevih besedah ni na mestu, saj gre za zelo različni vrsti reaktorjev. V Zaporožju so tlačnovodni reaktorji, ki so nekoliko podobni reaktorju v Krškem, razlika je le, da imajo ruski tlačnovodni reaktorji v Zaporožju horizontalne uparjalnike, tisti v Krškem pa so vertikalni. Černobil je imel vrelnovodni reaktor z grafitnim moderatorjem, kar je "čisto drugo", je pojasnil.
Ukrajina ima trenutno skupno 15 delujočih reaktorjev, vsi so tlačnovodni in so po navedbah Gregoriča solidno vzdrževani. Takšnih reaktorjev, kot je bil tisti v Černobilu, na ozemlju Ukrajine več ni.
Razlika med nesrečo v nuklearki in eksplozijo jedrske bombe
V nasprotju z nesrečo v nuklearki je pri jedrski bombi verižna reakcija, ki je podobna, a je bistveno hitrejša. V sodobnih bombah je od pet do deset kilogramov plutonija ali urana. Pri atomski bombi so glavni učinki tlačni sunek, visoka temperatura ter gama- in nevtronsko sevanje v milisekundi ter elektromagnetni pulz, ki uniči vse telefone in mobilne naprave v določenem krogu.
Pri jedrski nesreči, kot sta bili v ukrajinskem Černobilu ali japonski Fukušimi, pa gre za sto ton urana, goriva, ki je v reaktorju, in nekaj sto kilogramov ali več plutonija, ki je v gorivu, ker reaktor dela. Ni takega tlačnega vala in temperaturnega šoka, so pa izpusti radionuklidov, ki se dvigajo v zrak in jih veter nosi, in to povzroči kontaminacijo ozemlja. Če to nosi oblak, povzroči tudi sevanje iz oblaka, in ko padejo aerosoli na tla, to povzroči tudi sevanje od tal do človeka in tako pride do onesnaženja vode, hrane in tako naprej. To je velika razlika. Urana, plutonija in radionuklidov, ki se sprostijo pri nesreči v jedrski elektrarni, je bistveno več kot pri atomski bombi, je še pojasnil.
Tudi Tiselj je poudaril, da je jedrsko orožje bistveno bolj uničujoče in smrtonosno kot sevanje iz jedrske elektrarne. Izrazil je še upanje, da bodo morebitni prihodnji ruski prevzemi ukrajinskih jedrskih elektrarn potekali brez nevarnosti sevanja.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje