V tako zgoščeni konkurenci ob stalnem vetru med toskanskimi griči in na prašnatih makadamskih cestah odpeljati svojo dirko v zadnjih skoraj 50 kilometrih pa res zmorejo le redki. Pa bom kar predrzen in nadaljeval, da je tega sposoben trenutno le eden – prvi kolesar sveta Tadej Pogačar. Ko je pred tednom dni dobil nekajdnevno etapno dirko po Združenih arabskih emiratih, nam je bilo to nekaj povsem normalnega. To je Pogi, kot ga vsi kličejo že od mladih nog, napravil že lani in bi bilo letos vse drugo večje presenečenje, kot pa da je pod arabskim soncem znova zmagal prav on.

Sorodna novica Tadej Pogačar s 50-km jurišem osvojil bele ceste Toskane

Ko se je sredi tedna preselil na staro celino, smo nekako odštevali, kolikokrat gremo še spat, da ga bomo pospremili na dirki, ki vsakega marca prečka italijanski škorenj med obema morjema – Tirenskim in Jadranskim. In seveda le z eno mislijo – le kje bo slovenski kolesarski čudodelnik tokrat ugnal konkurente, ki se bodo ob njem postavili na startni seznam. Hitro smo opravili svoje načrte in projekcije ter si rekli, če ne prej, bo v 4. etapi že na vrhu in bo potem do cilja vse skupaj le še nadzoroval. Vedeli smo tudi, da bo vmes skočil še na Bele ceste Toskane, ampak temu res nismo pripisovali neke posebne pozornosti. Potem pa pride petek in objave vse povsod, kjer so napovedovali dirko, da je Tadej Pogačar napovedal, da bo znova dobil enodnevno dirko. Ob vsem, česar je sposoben, pa smo so le rekli, no tule pa malo pretirava in najbrž ni pogledal startne liste v celoti. Isti namen je izpostavil namreč tudi svetovni prvak Julien Allaphilipe, eden največjih mojstrov enodnevnih dirk. Potem pa pride zadnjih 50 kilometrov dirke na poti proti Sieni. In kaj smo videli. Že pred tem kar nekaj padcev, tudi spektakularnih. Na tleh je bil tudi Pogačar, ampak se ni dal motiti. Na dirki z več kot 150 kolesarji je Tadej Pogačar sam hitel proti cilju, kot da bi se malo hitreje peljal v službo. Osrednji trg v Sieni je bil na srečo znova nabit z gledalci, le na slovitem Paliu jih je sredi poletja več, in videli so eno najbolj veličastnih zmag zadnjega obdobja na enodnevnih klasikah.

Če ta izraz lahko uporabimo za dirko, ki ima šele 16 izvedb. Torej manj od naše preizkušnje Po Sloveniji, da ne omenjam najstarejše slovenske enodnevne klasike v Kranju. Imajo pa Strade Bianche med kolesarji že zelo cenjeno ime in dobiti to dirko je nekaj posebnega, čeprav ne sodi med spomenike. Pogačar je tako na italijanskih tleh vzel zadnjo dirko lani in prvo letos – seveda enodnevno. Od jutri do naslednje nedelje pa je edini in nesporni favorit dirke dveh morij. Znamenita harpuna podvodnega moža ga že čaka v San Benedettu del Trontu. In ne bodite jezni, če bomo naslednjo nedeljo zjutraj spet govorili o kolesarstvu. Ta fant je očitno boljši od vseh, ki jih je kolesarski svet imel doslej. In ko sede na kolo le uživa in uživa ter obrača pedale hitreje in predvsem močneje od vseh drugih.