Na vprašanje, kako se bo EU odzval na rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolju in ali je čas za prepoved uvoza ruskega plina in nafte, je premier odgovoril, da ne gre samo za bombardiranje bolnišnice, temveč za vrsto zločinov proti človeštvu v ruski agresiji na Ukrajino.

Pomembna odločitev, ki bi jo moral sprejeti EU, je po premierjevem prepričanju čimprejšnja izključitev ruskih energentov. Pri tem je slovenski premier Janez Janša pojasnil, da Slovenija ne zagovarja uvajanja kakršne koli letnice, zgolj zavezo, da se to stori čim prej. "Govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, je žalitev za tiste, ki umirajo v vojni," je poudaril.

To po premierjevih besedah ni enostaven korak, a če EU združi moči, ima nekaj zalog za turbulentne čase in potem je to mogoče storiti v času, ko to še lahko vpliva na ruska stališča do Ukrajine.

Sorodna novica Vrh EU-ja: Ukrajina ne more pričakovati jasnih jamstev glede članstva

Janša: EU bi lahko z zamrznjenimi ruskimi sredstvi poplačal škodo

V EU-ju se oblikuje zamisel o vzpostavitvi sklada, kamor bi se stekal denar, ki je zdaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij. S tem bi se poplačala škoda, ki nastaja v članicah ob sprejemanju sankcij proti Rusiji zaradi invazije Ukrajine, je še povedal premier Janša ob prihodu na vrh EU-ja v Versaillesu.

Na vprašanje, kakšni so interesi Slovenije v razpravi o kompenzaciji škode, nastale v članicah ob uvajanju sankcij proti Rusiji, je premier odgovoril, da si, ko gre za slovenska podjetja, ministrstvo za gospodarstvo že nekaj časa prizadeva za rešitve in je v stalnem stiku s prizadetimi podjetji.

Ko gre za evropsko raven in grožnje iz Rusije, pa se po Janševih besedah oblikuje zamisel, da se na ravni Evrope vzpostavi sklad, kamor bi se stekal denar, ki je zdaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij, ter da bi se enostavno s tem poplačala škoda.
Premier je ob tem obžaloval, da se to dogaja, a obenem poudaril, da "se mora tisti, ki je začel to agresijo, zavedati, da ima vsaka palica dva konca".

Na vprašanje, ali obstajajo ocene dozdajšnje škode v Sloveniji, je premier odgovoril, da v nasprotju s tem, kar je precej razširjeno v slovenski javnosti, Rusija ni strateški gospodarski partner Slovenije ter da je vsaj 20 manjših držav, s katerimi ima večjo blagovno menjavo.
Je pa izguba vsakega trga nepotrebna, je še poudaril premier in ob tem izrazil upanje, da bo ruski narod, ki je skozi svojo zgodovino veliko prispeval k evropski civilizaciji, zmogel toliko moči, da bo na svoje čelo izvolil voditelje, ki ne bodo ogrožali drugih.

Janša: Mogoče ne bo deset vrst rogljičkov, a lačni ne bomo

EU je s skupno kmetijsko politiko zagotovil več kot 80-odstotno evropsko prehransko samozadostnost in tudi Slovenija se je v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri, tako da "mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo", pa je premier Janša dejal o naraščajočih cenah hrane.

Rast cen hrane je po Janševih besedah delno posledica vojne, delno pa rasti cen energentov, ki se je dogajalo že pred rusko agresijo na Ukrajino.

Je pa rast cen hrane po njegovih besedah opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost ter da je treba računati tudi na čase, ko ni mogoče uvažati in ko je tisto, kar se pridela doma, tudi tisto, kar je na razpolago.

Janša: EU naj se glede članstva Ukrajine zaveže, kot se je v Solunu glede Balkana

Vrh EU-ja naj se zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v Uniji, kot so se voditelji zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana, je še poudaril premier Janša. Ob tem naj se zavežejo tudi, da bodo storili vse, da se to zgodi čim prej, je dodal. Slovenija je v razpravi o ukrajinski prošnji za članstvo v Uniji po Janševih besedah sicer proti, da se govori o eni ali drugi letnici, saj da Ukrajincem obljube o tem, kaj bo čez deset let, ničesar ne pomenijo.

Voditelji naj bi, sodeč po osnutku izjave, Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A Ukrajina najverjetneje ne bo dobila jasnih jamstev glede članstva v Uniji, ki jih želi.

Voditelji naj bi namreč potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU-ja, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: "EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro."

Ob tem naj bi spomnili, da so članice Unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU-ju. Ob čakanju na to mnenje in brez odlašanja bodo članice "še okrepile vezi in poglobile partnerstvo", piše v osnutku izjave.

Na vprašanje, kako daleč lahko realno gredo voditelji pri vprašanju članstva Ukrajine v Uniji glede na šibek jezik v osnutku izjave, je Janša odgovoril, da je osnutkov več in da se spreminjajo, a da je že to v osnutku velik napredek glede na stališča pred dvema tednoma, naj se to sploh ne omenja.

Premier je še povedal, da so danes govorili z večino predsednikov ukrajinskih parlamentarnih strank, in poudaril izjemno enotnost tako ukrajinskega naroda kot politike. "Danes gre za zelo pomemben dan in upam, da bo vrh EU-ja na ravni časa, ki se je v zadnjih dveh tednih drastično spremenil," je poudaril.

Na vprašanje, kako verjetna je možnost, da Unija Ukrajini ponudi pridružitveni sporazum plus, je Janša odgovoril, da je bilo v sredo na osrednjem trgu v Kijevu sredi vojne mogoče spremljati uprizoritev ukrajinskega simfoničnega orkestra, ki je igral evropsko himno, in da na številnih stavbah, ki jih obstreljuje ruska vojska, visijo evropske zastave. "V Ukrajini se borijo tudi za Evropo," je poudaril.

Porošenko podpira Zelenskega

K temu je dodal, da so govorili z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je sicer politični nasprotnik zdajšnjega predsednika Volodimirja Zelenskega, a ga 100-odstotno podpira.

Porošenko je po Janševih navedbah dejal nekaj, kar je vredno premisleka, in sicer da ukrajinski pilot v starem migu-29 v tem trenutku naredi več za obrambo evropske demokracije kot deset najsodobnejših letal F16 v hangarju.

"Posledice tega, kar se bo zgodilo v Ukrajini, bodo zaznamovale prihodnja leta ali desetletja v EU-ju in po svetu," je še poudaril Janša. Ob tem je spomnil, da mu je avstralski premier v nedavnem pogovoru dejal, da pozorno spremljajo dogajanje v Ukrajini, saj je od tega odvisno, kako bo ravnala Kitajska v Pacifiku.

Versajska izjava, ki jo bodo ta konec tedna sprejeli voditelji, je sicer po oceni slovenskega premierja močan dokument, ki postavlja politične okvire za dejansko strateško avtonomijo EU-ja, ne samo pri energentih, temveč tudi pri prehranski varnosti in na področju obrambe. Malo je tako pomembnih sestankov in političnih dokumentov, je poudaril.

Voditelji: Hitre poti v EU ni

Več voditeljev je sicer ob prihodu na neformalni vrh v Versaillesu opozorilo, da hitre poti v EU ni, niti za Ukrajino.

"Ni hitrega postopka," je dejal nizozemski premier Mark Rutte. Po njegovih besedah se je treba osredotočiti na to, kako lahko Unija Ukrajini pomaga takoj, članstvo države v Uniji pa da je nekaj dolgoročnega, če sploh. Nizozemska je sicer pred leti na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU-ja in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je omogočil dogovor vrha EU-ja decembra 2016 o zagotovilih v povezavi s sporazumom. Ključno zagotovilo je bilo, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v Uniji.

Tudi luksemburški premier Xavier Bettel je v Versaillesu opozoril pred tem, da bi se dajal Ukrajini vtis, da se lahko "vse zgodi čez noč".

Gostitelj vrha, francoski predsednik Emmanuel Macron, je sicer poudaril, da se je Evropa spremenila s pandemijo ter da se bo še hitreje in bolj spremenila z vojno. Vrh, osrednji dogodek francoskega predsedovanja Svetu EU-ja, je bil pred vojno v Ukrajini namenjen razpravi o krepitvi strateške suverenosti Unije, zdaj pa je to krizni vrh.

Janša in Borrell obsodila bombardiranje ukrajinske porodnišnice

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je ostro obsodil rusko bombardiranje porodnišnice v ukrajinskem mestu Mariupolj in zahteval, da Moskva omogoči dostop konvojev s humanitarno pomočjo. Obsodbi se je pridružil tudi premier Janša.

"Mariupolj je oblegan. Rusko obstreljevanje porodnišnice je grozljiv vojni zločin. Ruske sile morajo nemudoma prenehati z zračnimi napadi na stanovanjska območja in blokiranjem dostopa do konvojev s humanitarno pomočjo. Potreben je varen prehod, takoj," je zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell zapisal na svetovnem spletu.

Sorodna novica Ukrajinske oblasti: V ruskem zračnem napadu uničena porodnišnica in otroški oddelek v Mariupolju

Na bombardiranje v Mariupolju se je odzval tudi predsednik slovenske vlade Janša, ki je podal izjavo ob prihodu na srečanje desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) pred začetkom dvodnevnega neformalnega zasedanja voditeljev članic EU-ja v Versaillesu.

"Rusija v Ukrajini izvaja vojne zločine. Očitno je, da deluje v nasprotju z vsemi konvencijami," je dejal Janša po navedbah tiskovne agencije Reuters.

Podžupan ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj Sergij Orlov je za britanski BBC potrdil, da so v sredo v napadu na tamkajšnjo porodnišnico umrli trije ljudje, med njimi otrok.

V napadu naj bi bilo po navedbah ukrajinske strani poleg tega ranjenih najmanj 17 ljudi, vključno z nosečnicami. Rusija medtem zanika obtožbe Ukrajine in drugih držav, da je zagrešila vojni zločin.