"Kar 35.000 ljudi v Sloveniji se spoprijema z demenco, število pa se bo do leta 2050 predvidoma še potrojilo. Tveganje, da zbolite za demenco pri 60 letih, je okoli en odstotek. A to tveganje s staranjem eksponentno narašča in se podvoji vsakih pet let. To pomeni, da imate pri 80 letih že okoli 20-odstotno tveganje, da zbolite za demenco. Tako lahko glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi v Sloveniji ocenimo, da bo vsak 10. prebivalec te države na neki točki zbolel za demenco,” je na novinarski konferenci predstavil Jurij Dreo, vodja raziskav in razvoja pri podjetju BrainTrip, nevroznanstveni raziskovalec, ki se usmerja predvsem v elektrofiziološke metrike kognicije.

Demenca ni samo bolezen posameznih bolnikov, temveč vpliva tudi na kakovost življenja njihovih bližnjih. Demenca se bo v prihodnje najverjetneje dotaknila vsakega drugega prebivalce te države – nekaterih, ker bodo zboleli sami, drugih, ker bo zbolel nekdo od bližnjih. Namen projekta POMNI je zato v ozaveščanju o širši problematiki te bolezni.

Črt Kanoni, predstavnik za odnose z javnostjo Zveze društev upokojencev Slovenije in odgovorni urednik mesečne revije ZDUSPlus, je dejal, da "ZDUS aktivno nastopa v zagovorništvu pravic starejših, tudi oseb z demenco in njihovih svojcev. Pomembno vlogo vidimo in imamo v ozaveščanju javnosti o demenci, o dvigu zdravstvene pismenosti o demenci, o usposabljanju neformalnih oskrbovalcev oseb z demenco." Kanoni je delil tudi osebno izkušnjo iz družine. "Bolnik z demenco v svoje brezno brezizhodnosti potegne vse bližnje in to je hudo, zelo hudo."

Kako globoko zareže demenca, poudarja tudi Andrea Užmah Kučina, zdravnica, specialistka psihiatrije, zaposlena v koncesijski psihiatrični ordinaciji v Ljubljani. “V ordinaciji pogosto srečujem paciente, ki pridejo s pritožbo, da pozabljajo. Stari so od 50 do 60 let, polno obremenjeni, v aktivnem delu prebivalstva zaposlenih. Ne spomnijo se imen, kako se kaj poimenuje, po kaj so prišli, stvari ne morejo več organizirati … so prestrašeni.”

Kot je poudarila, je pomembno prepoznavanje razlike med procesom staranja in pozabljanja ter blago kognitivno okvaro, ki že kaže na spremembe, ni pa nujno, da se pozneje razvije v bolezen oz. demenco. Zato Užmah Kučina projekt POMNI vidi kot priložnost, da lahko že zgodaj v procesu opredelijo, ali gre za kakršno koli strukturno spremembo. Če gre zanjo, je treba posameznika natančno spremljati. Sama pri svojem delu uporablja do zdaj razpoložljive teste, ki pa niso dovolj zanesljivi, ocenjuje.

Organizatorji projekta POMNI bodo na večjem številu prostovoljcev izvedli različne brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Eden od presejalnih testov, ki jih bodo izvajali, je bil razvit v Sloveniji. Uporablja neinvazivno metodo, imenovano EEG (elektroencefalografija), s katero se pridobi oceno integritete možganskega živčnega omrežja ter posledično učinkovitost pretoka informacij med različnimi možganskimi regijami.

Neinvazivna in neboleča metoda, precej drugačna od zdaj uveljavljenih psiholoških presejalnih testov, je priložnost za vse, starejše od 60 let, da preverijo stanje lastnega spomina. Omogoča pa tudi izvedbo znanstvene študije o natančnosti zaznave in praktičnosti izvedbe šestih različnih presejalnih testov za demenco.

Testiranje spomina bo izvedeno v mesecu aprilu na treh ločenih, 60-minutnih srečanjih, med katerimi bo 1–2 tedna premora. V roku dveh mesecev po zaključku projekta bodo sodelujoči prejeli rezultate meritev in testov. Zbrani podatki v sklopu projekta bodo anonimizirani in digitalno šifrirani.