V skupini bo sprva okoli 1200 vojakov iz Češke, Nemčije, Nizozemske, ZDA, Poljske in Slovenije. Kot je v ponedeljek pojasnil slovaški obrambni minister Jaroslav Ned, bodo imeli v okviru bojne skupine na voljo tudi protizračni obrambni sistem Patriot.

"V bližnji prihodnosti pričakujemo neposredni vojaški napad Ruske federacije proti letališču Uzgorod (v Ukrajini) v bližini meje s Slovaško," je še povedal minister.

Vladni predlog vzpostavitve bojne skupine je potrdilo 134 poslancev, 15 jih je bilo proti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Deutsche Welle je poročal, da bo v skupini 400 ameriških vojakov in 650 čeških, ki naj bi vodili skupino. Odnosi med Češko in Slovaško so 30 let po razpadu skupne države izboljšali, tudi na obrambnem področju. Slovaški obrambni minister Ned je poudaril že nekaj let veljavno pogodbo o skupni obrambi zračnega prostora.

Ameriški obrambni minister na obisk v Bratislavo

Slovaški parlament je o predlogu glasoval tik pred napovedanim obiskom ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina v Bratislavi, kjer se bo v četrtek srečal z Nedom.

Slovaški minister se bo v četrtek srečal tudi s slovenskim obrambnim ministrom Matejem Toninom, so potrdili na slovenskem obrambnem ministrstvu. Med drugim bo obisk tudi priložnost za pogovor o vzpostavitvi nove bojne skupine.

Koliko slovenskih vojakov na Slovaško?

Kot je poročal novinar Radia Slovenija Robert Škrjanc je obrambni minister Matej Tonin sprva govoril, tako kot o Latviji, o številki 50, nato o 100, da bi nato na komercialni televiziji napovedal: "Nameravamo na Slovaško poslati do 200 vojakov. Pričakujem, da se bo posebna Natova misija na Slovaškem vzpostavila do letošnjega poletja."

Te številke pa niso povsem v okvirju vojaškega nasveta načelnika generalštaba generala Roberta Glavaša.

"Do ene čete lahko koga kam pošljemo. Govorim o četi, ki smo jo potegnili domov iz KFOR-ja in je že eno leto doma," je v torek v Studiu ob 17-tih pojasnil Glavaš.

Torej bi ministrova napoved veljala le, če je k temu prištel tudi četo za predvideno rotacijo. A to še ni vse. Vojake naj bi, po Toninovih besedah, poslali tudi v Bosno in Hercegovino: "Še zlasti zato, ker so nas nekatere države, ki so zelo obremenjene zaradi vojne v Ukrajini, prosila da bi prevzeli del njihovega bremena v BiH."

"V BiH nismo predvideli iz vojske nobenega, razen obveščevalcev ali protiobveščevalcev, nobenih drugih sil," je na drugi strani povedal Robert Glavaš, ki pa ob tem poudarja, da bo o številu vojakov morala odločitev sprejeti slovenska vlada. Iz obrambnega ministrstva pa so sporočili, da postopki o tem še tečejo.

2 odstotka BDP-ja za obrambo do leta 2030?

Tonin, kot je poročala STA, po razpravi v Bruslju ni mogel povedati, koliko vojakov konkretno bi Slovenija lahko zagotovila oz. bo to odvisno od dogovora s slovaškim kolegom. Številka sto, ki se je pojavljala tudi v slovaških medijih, pa naj bi izhajala iz uvodnih razgovorov s slovaškim ministrom.

Po Toninovih besedah je potekala tudi zanimiva razprava v zvezi z 2-odstotnim "pragom" za obrambne izdatke članic zavezništva. V prihodnosti bi to bila "bolj podlaga, ne pa strop", da bi lahko v polnosti razvili naše zmogljivosti.

Spomnil je, da namerava Slovenija v skladu z danimi političnimi zavezami do leta 2024 za obrambne izdatke nameniti 1,5 odstotka bruto BDP-ja, do leta 2035 pa naj bi v skladu s časovnico obrambni izdatki dosegli dva odstotka BDP-ja.

Po pogovorih na vladi pa bo ta časovnica zdaj pomaknjena navzdol in načrt je, da bi Slovenija že do leta 2030 dosegla dva odstotka BDP-ja za obrambne izdatke.