Inštitut 8. marec je že začel zbiranje podpisov po Sloveniji, radi bi namreč zgradili široko mrežo podpore predlogu zakona po vsej državi, podpise pa bodo prispevale tudi stranke iz koalicije KUL-a (LMŠ, SD, Levica in SAB).

Danes je tako začel teči rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike, kot ga predlaga Inštitut 8. marec. Za pomoč pri zbiranju podpisov so se povezali tudi s številnimi civilnodružbenimi organizacijami. Radi bi namreč zgradili široko mrežo podpore predlogu zakona po vsej državi.

"Dolgo smo se pripravljali na to, da lahko od danes naprej državljanke in državljani oddajo podpis na upravnih enotah po Sloveniji in s tem zahtevajo odpravo nekaterih najspornejših zakonskih sprememb pod to vlado," je na današnji novinarski konferenci ob začetku zbiranja podpisov dejala članica programskega odbora Kristina Krajnc.

"Z enim zamahom nad škodljive spremembe"

Prepričani so, da bodo s predlogom zakona, ki so ga na Inštitutu 8. marec pripravili v zadnjih mesecih, "z enim zamahom odpravil številne škodljive zakonske spremembe, sprejete v tem mandatu parlamenta".

Kot so zapisali, želijo z zakonom v svete šol in vrtcev vrniti moč predstavnikov zaposlenih ter zmanjšati vpliv politike na šole, imenovanje ravnateljev ter vzgojo in izobraževanje otrok. Naravovarstvenim organizacijam želijo vrniti status. Ministru za kulturo pa želijo vzeti možnost samovoljnega odločanja o dodeljevanju javnih sredstev in vrniti moč strokovnim komisijam.

Preprečiti želijo politično zamenjavo 126 vodilnih zaposlenih v policiji, onemogočiti ministru za notranje zadeve, da se vmešava v ravnanje policije v predkazenskem postopku in vrniti samostojnost državnih tožilcev. Ministrstvu za notranje zadeve bi onemogočili neposredni dostop do podatkov, ki se nanašajo na delo policije, vrniti želijo popolno avtonomijo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu ter ponovno vzpostaviti regulacijo orožja. Onemogočiti želijo privilegije političnih funkcionarjev pri kaznivih dejanjih grožnje in prisiljenja.

Odpraviti želijo "lobistični Uber zakon", ki po njihovi oceni še zmanjšuje pravice delavcev in povečuje možnost izkoriščanja taksistov. Vrniti želijo pomen arhitekturni stroki pri vodenju projektov. V proračun želijo vrniti 2,6 milijona evrov, ki so bili izgubljeni zaradi davčnih "daril" za poslovna darila, poslovna kosila in zabave. Prav tako želijo odpraviti pogoj 5000 evrov na računu za tuje študente.

"Umazana diskreditacijska propaganda"

Odzvali so se tudi na koalicijske pomisleke o tem, da bodo morali ljudje z zakonom, ki ga predlaga Inštitut 8. marec, vrniti turistične bone in pomoči, ki so jim bile dodeljene v sklopu protikoronskih svežnjev, gospodarski minister Zdravko Počivalšek jih je o tem spraševal tudi na družbenem omrežju Twitter. Gre za zastraševanje ljudi in laži, "umazana diskreditacijska propaganda najslabše vrste", so na inštitutu zapisali v odzivu. Dodali so, da oblast znova podcenjuje ljudi, "misli, da se z njimi da manipulirati, a ji ne bo uspelo".

Kot so napovedali, bodo v času zbiranja podpisov v okviru gibanja Gremo volit ob koncih tedna potovali po različnih krajih in organizirali lokalne akcije. "Po celotni Sloveniji bomo delali akcije in delili letake. Prejšnji konec tedna smo se z avtobusom odpravili v Zasavje, Posavje in jugovzhodno Slovenijo," je napovedala članica programskega odbora inštituta Maja Koražija.

Rok se izteče 28. maja

Vzpostavili bodo tudi zbirna mesta, nabiralnike, kjer bodo ljudje lahko oddali svoj overjeni podpis. Podpis podpore predlogu zakona je sicer mogoče overiti in oddati na dva različna načina. Osebno na upravni enoti ali spletno prek eUprave, kar lahko storijo tisti s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali smsPASS.

Za vložitev predloga novele in začetek zakonodajnega postopka je potrebnih 5000 podpisov, rok se izteče 28. maja. Vendar so na Inštitutu 8. marec odločeni, da bi jih radi zbrali veliko več in s tem pokazali, da takšne zakonodajne prakse niso v interesu ljudi, ki jih odločno zavračajo.

"Ob zbiranju podpisov ljudi pozivamo še, da se udeležijo volitev. To počnemo tudi zato, ker bodo o tem, ali bo predlog zakona sprejet ali ne, odločali poslanci in poslanke, ki bodo v državnem zboru sedeli po 24. aprilu," je poudarila Mojca Lukan.

KUL podpira predlog Inštituta 8. marec

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je v izjavi po oddaji podpisa za vložitev predloga zakona poudarila, da s tem korakom opozarjajo na vse, kar je vlada škodljivega storila v tem mandatu. Prepričana je tudi, da je po referendumu o vodah zdaj nastopil ključen trenutek, s katerim lahko državljani s podporo civilni družbi opozorijo na nepravilnosti.

O morebitnih zadržkih, ker bodo tako z enim zamahom posegli v veliko število zakonov, do česar so bili v opoziciji v preteklosti kritični, pa Fajon odgovarja, da bodo po vložitvi predloga v parlamentarni postopek podali tudi svoje pripombe. Ker bo o predlogu zakona najverjetneje odločal nov sklic parlamenta, pa se bodo o prioritetnih spremembah po besedah Tanje Fajon dogovarjale stranke nove koalicije. "Gre za to, da postavimo nazaj pravno državo in odpravimo neenakosti," je še prepričana.

Jani Möderndorfer (LMŠ) pa je ob prispevanju podpisa ocenil, da je nesporno dejstvo, da aktualna vlada odhaja, naredila pa je ogromno škode. Akcija zbiranja podpisov je po njegovih besedah dokaz, da stranke KUL-a, Gibanje Svoboda in nevladni sektor skupaj zmorejo tisto, česar ni zmogla trenutna vlada. Kot je še zatrdil, pa spremembe ne bodo začele veljati čez noč in po nujnem postopku, kot je bila praksa vlade, ampak v dogovoru z nevladnimi organizacijami in ljudmi.

Poslanec Levice Miha Kordiš je dejal, da je tretja Janševa vlada v dveh letih svojega mandata naredila toliko škode, da se je ne da popisati in zaobjeti v enem samem zakonu. "Tisto, kar se vendarle da, pa se je pretočilo v ta zakon proti škodljivim ukrepom Janševe vlade, ki ga v Levici podpiramo," je dodal. Hkrati je opozoril, da je vse odvisno od naslednjega sklica državnega zbora, pri čemer je opozoril, da niso vsi tovrstni ukrepi v pristojnosti DZ-ja. "Na čelu z zelo spornim policijskim kadrovanjem po represivni vertikali," je dodal.

V stranki SAB ta zakon podpirajo v večini točk, je dejal generalni sekretar SAB-a Jernej Pavlič. Hkrati pa podpirajo vse napore, da se stvari, ki jih je vlada ta mandat usmerila v rušenje pravne države, svobodnih medijev "in še nekateri drugi ukrepi, ki dejansko slabšajo sam status države", spremenijo in vrnejo v predhodno stanje, je dodal. Spomnil je, da je opozicija v tem mandatu izčrpala vsa demokratična sredstva, ki jih je imela na razpolago, a "seveda, če nimaš večine, teh stvari ne moreš zaustaviti, zato je prav, da gremo po pravni poti".

Vlada: Inštitut 8. marec vodi predvolilno kampanjo

V koalicijski strankah SDS, NSi in Konkretno ocenjujejo, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Menijo, da Inštitut 8. marec z zbiranjem podpisov pod predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike vodi volilno kampanjo. Ljudi pozivajo, da se "norostim", kot jih predlaga inštitut, uprejo.

V SDS-u ocenjujejo, da so ukrepi, ki so jih sprejeli znotraj protikoronskih svežnjev, prinesli veliko dobrega za državljanke in državljane, hkrati pa se sprašujejo, ali bodo na Inštitutu predlagali, da se ljudem odvzamejo tudi pomoči, ki so jim bile namenjene. Poslanka SDS-a Alenka Jeraj ob tem meni, da ravnanje Inštituta 8. marec spominja na volilno kampanjo, čeprav Inštitut ni politična stranka in se ni prijavil v volilno kampanjo. "S tem bi seveda bili pod drobnogledom, od kod izvor denarja, ki se namenja za te akcije in poraba tudi tega denarja," je dejala Jeraj. Opozorila je tudi, da se zakoni sprejemajo v parlamentu. "Če si Inštitut 8. marec želi sprejemati zakone, naj se registrira kot politična stranka, naj gre na volitve in bodo imeli škarje in platno v rokah," je še dodala.

Podpredsednik NSi-ja in minister za delo Janez Cigler Kralj je predlog zakona Inštituta označil "za korak nazaj v zgodovino in v nepravičnost, nesolidarnost in nesvobodo". Ob tem je nanizal uspehe vlade, od pomoči podjetjem, brezplačnih javnih prevozov za upokojence, do višjih neto plač. "In če Inštitut 8. marec zbira podpise proti takšnim rešitvam, predlogom Nove Slovenije ali pa širše tudi vladne ekipe, menim, da nimajo prav nobenega stika z državljankami in državljani," je dejal Cigler Kralj. Hkrati je izrazil upanje, da jim s svojimi pobudami ne bo uspelo in pozval, da se "takim norostim, kot jih zdaj predlaga Inštitut 8. marec, upremo".

V stranki Konkretno so se odzvali le na Twitterju, in sicer je predsednik stranke in gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob delitvi zapisa Inštituta o zbiranju podpisov, zapisal, da se ne držijo pravil Državne volilne komisije (DVK) in Računskega sodišča. Hkrati pa je Inštitutu zastavil vprašanja, ali bodo Slovenci vračali denar za bone in pomoči, ki jih je država v okviru protikoronskih svežnjev dodelila samozaposlenim, podjetjem, upokojencem, študentom in kmetom.

Glede podpore predlogu zakona, o katerem bo odločala naslednja sestava DZ-ja, je Jeraj dejala, da bomo videli, kdo bo imel večino, ter da morajo na Inštitutu najprej zbrati 5000 podpisov za vložitev zakona. Cigler Kralj pa je dejal, da "komur je vsaj malo mar za to, kaj si želijo ljudje in za njihovo dobro, ne bo mogel podpreti predlogov Inštituta 8. marec".