Gre za zelo priljubljeno dirko, dogajanje na uvodni dirkaški konec tedna v povprečju spremlja slabih 300 tisoč gledalcev. Avstralski ljubitelji motošporta so imeli vselej svojega junaka. Billa Thompsona v tridesetih, Douga Whiteforda in Lexa Davisona v petdesetih, Jacka Brabhama v šestdesetih ter Franka Maticha in Maxa Stewarta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V moderni formuli ena jih je navduševal Mark Webber, zdaj še Daniel Ricciardo.

Avstralija na svoji dirki, ki šteje za svetovno prvenstvo v formuli ena, še nima svojega zmagovalca. Glede na McLarnovo formo v letošnji sezoni je skoraj nemogoče, da bi po najvišjih mestih v nedeljo posegel Ricciardo. Sta pa tudi tokrat najožja kandidata za zmago Charles Leclerc (Ferrari) in Max Verstappen (Red Bull). Na stavnicah za odtenek bolje kaže Nizozemcu, zmagovalcu zadnje dirke v Džidi (VN Savdske Arabije). Ta ima kvoto na zmago 2,25, Leclerc, zmagovalec uvodne dirke v Bahrajnu, 2,50.

Med ožje favorite so stavnice uvrstile še Leclercovega moštvenega kolega Carlosa Sainza mlajšega s kvoto 9,00, Sergia Pereza (Red Bull) s kvoto 15,00 in celo Lewisa Hamiltona (Mercedes) s kvoto 17,00, čeprav Mercedes letos ne dosega najboljših rezultatov, v Savdski Arabiji je aktualni svetovni prvak med drugim osvojil zgolj točko za 10. mesto.

Največ zmag na dirkah za VN Avstralije je dosegel legendarni Michael Schumacher, in sicer štiri (2000–2002, 2004), na drugem mestu sta s po tremi zmagami Jenson Button (2009, 2010 in 2012) in Sebastian Vettel (2011, 2017–18). Med konstruktorji je na dirkah v deželi 'tam spodaj' najuspešnejši McLaren z 11 zmagami, sledita Ferrari (9 zmag) in Williams (5).

Leta 1985 prvi ciljno črto prečkal Keke Rosberg
Prvo dirko za VN Avstralije, ki je štela za svetovno prvenstvo, so izpeljali 3. novembra 1985 v Adelaidu. Dobil jo je oče svetovnega prvaka iz leta 2016 Nica Rosberga, Keke Rosberg (Williams) pred Jacquesom Laffitom in Philippom Streiffom (oba Ligier). To je bila za Rosberga, svetovnega prvaka iz leta 1982, zadnja, peta zmaga v karieri. Od 25 dirkačev jih je na cilj prispelo le osem, dirka pa je poznana tudi po tem, da je zadnjič v kraljici motošporta dirkal trikratni svetovni prvak Niki Lauda, ki je zaradi težav z zavornim sistemom na svojem mclarnu kariero sklenil v 57. krogu.

Leto pozneje Prost izmaknil naslov Mansllu
Leta 1986 so se na sklepni dirki sezone v Adelaidu za naslov prvaka potegovali trije dirkači: Nigel Mansell, Nelson Piquet (oba Williams) in Alain Prost (McLaren). Britanec je za naslov prvaka potreboval uvrstitev na stopničke, slabše je kazalo Piquetu in Prostu, ki sta morala za večno slavo dirko dobiti. Mansell je v kvalifikacijah osvojil 'pole', a je po slabem štartu hitro padel na četrto mesto. Vseeno se je v nadaljevanju pobral in bil v odličnem položaju (3. mesto), ko mu je 20 krogov pred koncem pri 290 km/h spektakularno eksplodirala zadnja leva guma. Smolo 'rdeče petice' je izkoristil Prost, ki je ciljno črto prečkal pred Piquetom za svoj drugi od štirih naslovov prvaka. "Letošnji naslov prvaka mi pomeni veliko več od lanskega. Predvsem zato, ker letos nisem verjel, da lahko premagamo Williamse. Obenem se res ne spomnim, da bi med sezono sploh naredil kakšno večjo napako. Naj namenim še nekaj besed Niglu: dvakrat sem na zadnji dirki sezone izgubil boj za naslov, vem, kako se počuti. Nigel mi je všeč, letos si je zaslužil postati prvak. Vse, kar lahko rečem, je, da lahko osvoji naslov naslednje leto – in upam, da ga bo," je po dirki dejal 'profesor' Prost.

McLarnova dominantnost leta 1988
Če je bil leta 1986 Williams praktično razred zase med konstruktorji, je njegov dosežek dve leti pozneje izdatno izboljšal McLaren. Z navezo Prost–Ayrton Senna je kot za stavo nizal zmage, le v templju hitrosti v Monzi McLarnov dirkač ni stopil na najvišjo stopničko. Na zadnji dirki sezone v Adelaidu je Prost slavil pred Senno ter Piquetom (Lotus) in poskrbel za 15. zmago na 16 dirkah, s čimer je McLaren postavil nov mejnik. To je bila tudi zadnja dirka, na kateri so dirkali s turbomotorji do leta 2014.

Dolgo najkrajša dirka v formuli ena
Leta 1991 je razplet avstralske dirke v Adelaidu krojilo vreme, natančneje hude padavine, zaradi katerih so dirko prekinili v 14. od 82 načrtovanih krogov. Preizkušnja je trajala zgolj 24 minut, s čimer je postala najkrajša dirka formule ena vseh časov. Zmagal je Senna (McLaren) pred Mansllom (Williams) in Gerhardom Bergerjem (McLaren). Brazilec, novopečeni svetovni prvak, po dirki sicer ni mogel skriti frustracij. "Težko temu rečemo dirka. Prioriteta ni bila hitrost, temveč zgolj to, da si skušal ostati na stezi. Razvijati kakršno koli hitrost ni imelo smisla, bilo je nemogoče! Že pred leti (leta 1989, op. a.) smo imeli podobne razmere in podobno slabo dirko, tokrat je bilo še slabše," je potarnal na novinarski konferenci.

Prvi Schumacherjev naslov leta 1994
Zgodovina formule ena je prežeta s spornimi potezami na stezi, zagotovo pa smo eno najspornejših videli leta 1994 v Adelaidu, kjer je Michael Schumacher (Benetton) branil točko prednosti v skupnem seštevku pred Damonom Hillom (Williams). Boj za naslov je vrhunec dosegel v 36. krogu, v katerem je Nemec storil manjšo napako in Britanca zvabil v svoje zavetrje. Hill se je odločil za prehitevalni manever, ko je Schumacher nenadoma zavil vanj in poskrbel za trk. Nemec je zletel v zaščitno ogrado in dirko končal, medtem ko se je Hill s poškodovanim williamsom odpeljal naprej. Med prisilnim postankom so mehaniki skušali zakrpati vzmetenje, a zaman. Moral je odstopiti, kar je pomenilo, da je 'Schumi' postal svetovni prvak – s potezo, ki še danes buri duhove.

Od leta 1996 v Melbournuvse zasenčil Villeneuve
Leta 1996 so dirko za VN Avstralije iz Adelaida preselili v Melbourne, v nasprotju s prejšnjimi leti pa to ni bila več končna, temveč prva preizkušnja sezone. In kdo je dobil največ pozornosti? Jacques Villeneuve, sin legendarnega Gillesa Villeneuva. Kanadčan je v svojem prvem nastopu med elito že v soboto postavil najhitrejši čas kvalifikacij, v nedeljo je odpeljal najhitrejši krog in odlično mu je kazalo za zmago, ki pa mu jo je le nekaj krogov pred koncem preprečila okvara na oljni črpalki. Na koncu se je moral zadovoljiti z drugim mestom, zmagal je njegov moštveni kolega pri Williamsu Hill, tretji je bil Eddie Irvine s ferrarijem. Villeneuve je zmago vendarle dočakal na četrti postaji sezone, VN Evrope v Nürburgu.

Na domači dirki do prvih točk
Leta 2002 je avstralske ljubitelje motošporta s predstavo navdušil Mark Webber. Temu je na koncu dirke s popolnoma nekonkurenčnim minardijem za seboj uspelo zadržati Miko Sala v toyoti in že na svoji krstni dirki med elito osvojiti dragoceni točki za svetovno prvenstvo. To so bile tudi prve Minardijeve točke po dirki za VN Evrope 1999 na Nürburgringu. S petim mestom je Webber avstralsko javnost tako navdušil, da mu je organizator dirke skupaj z vodjo moštva Paulom Stoddartom namenil lastno slavje na odru za zmagovalce. Trenutek, ki ga dirkač zagotovo nikoli ne bo pozabil. "Po dirki je Schumacherjev predstavnik za odnose z javnostjo pristopil do mene in dejal, da se želi Michael rokovati z menoj. Šel sem v Ferrarijevo garažo, kjer mi je čestital pred množico fotografov. Naslednji dan je bila ta fotografija v vseh časopisih. Hitro sem dojel, kako deluje formula ena," se je leta pozneje dogodkov po svoji krstni dirki spomnil Webber. To je bila vrsto let tudi njegova najboljša uvrstitev na domači dirki do sezone 2012, ko jo je z red bullom sklenil na četrtem mestu.

Sanjski začetek za Räikkönena ...
Pred začetkom sezone 2007 je največ pozornosti požel Kimi Räikkönen, ki je na mestu prvega dirkača Ferrarija zamenjal legendarnega Schumacherja. Bo ledeno-hladni Finec kos velikanskemu izzivu? Odgovor smo dobili že na uvodni dirki sezone v Melbournu, ki jo je Räikkönen tudi dobil. To je bila zanj jubilejna 10. zmaga v karieri, postal pa je tudi prvi dirkač po Mansslu leta 1989, ki je zmagal na svoji prvi dirki s ferrarijem. To je sicer tudi dirka, kjer se je motošportni javnosti med elito predstavil Hamilton. Tudi on je navdušil, Melbourne je zapustil z uvrstitvijo na tretje mesto, drugi je bil Fernando Alonso (oba McLaren).

... in Brawn!
Pravljični začetek novega poglavja za Rossa Brawna. Ta je s svojim moštvom BrawnGP (nekdaj Honda) na najboljši mogoč način – tudi zaradi dvojnega difuzorja, ki je tistega leta dvignil ogromno prahu – začel novo sezono formule ena. Njegova dirkača Button in Rubens Barrichello sta dominirala že v kvalifikacijah in si rezervirala prvo štartno vrsto, odlično formo sta potrdila z dvojno zmago še na nedeljski dirki. Brawn je tako postalo prvo moštvo z zmago na krstni dirki v formuli ena po moštvu Walterja Wolfa leta 1977. Tedaj je Jody Scheckter senzacionalno dobil uvodno dirko sezone, VN Argentine v Buenos Airesu.

Alonsova sreča v nesreči
Čeprav dirka za VN Avstralije leta 2016 ni bila pretirano razburljiva – slavila sta mercedesa Rosberg in Hamilton pred ferrarijem Vettla –, je v 16. krogu poskrbela za dih jemajoči trenutek. Trenutek, ki bi se kaj hitro lahko končal tragično! Alonso je namreč v ravnini pred tretjim zavojem pri 300 km/h z mclarnom trčil v haasa Estebana Gutierreza. Njegov dirkalnik je najprej odbilo v zid na levi strani, nato pa ga je ob prihodu v peščeno izletno območje divje obrnilo, tako da je poletel po zraku in z glavo navzdol končal v zaščitni ogradi. Spektakularna nesreča, iz katere pa jo je dvakratni svetovni prvak odnesel tako rekoč brez praske. "Čim hitreje sem želel zapustiti dirkalnik. Videl sem manjšo odprtino, prebil sem se skozi, saj sem vedel, da mama gleda dirko po televiziji, želel sem ji sporočiti, da je z menoj vse v redu. Sicer pa ja, šlo je za zelo hudo nesrečo," je pozneje priznal Asturijec.

Zadnjo dirko ob Hamiltonovi smoli dobil Bottas
Zadnjo dirko v Melbournu je z mercedesom dobil Valtteri Bottas, ki je na štartu švignil mimo moštvenega kolega Hamiltona. Ta je s Fincem še držal stik v uvodnih krogih, nato pa se je začel njegov zaostanek počasi, a vztrajno večati, na koncu je osvojil drugo mesto z zaostankom več kot 20 sekund. Presenetljiv razplet, glede na to, da je bil Britanec v kvalifikacijah tako rekoč razred zase. A po dirki so inženirji ugotovili razlog za slabšo predstavo. Namreč, v uvodnih nekaj krogih se je na njegovem dirkalniku na levi strani pred zadnjo gumo odlomil delček podvozja, ki je z režami usmerjal zračni tok mimo zadnje leve gume v difuzor. Ključna naloga tega je, da pospeši pretok zraka pod dirkalnikom in ustvari podtlak, ki vozilo dobesedno prisesa na podlago. Tako se znatno izboljša oprijem dirkalnika na progi, zaradi aerodinamičnega oprijema pa lahko dirkač veliko laže in z večjo hitrostjo dirka skozi zavoje, kot bi sicer.

Hamiltonov mercedes je zaradi omenjene poškodbe podvozja postal nestabilen, dirkač prav tako v (hitrih) zavojih ni imel optimalnega oprijema, zato je njegov zaostanek za moštvenim kolegom, ki je dirkal v enakem nepoškodovanem dirkalniku, popolnoma razumljiv. Tretje mesto je osvojil Verstappen (Red Bull).

Dirka v nedeljo ob 7.00
Avstralski dirkaški konec tedna se začenja s petkovim prvim prostim treningom ob 5. uri zjutraj po slovenskem času. Tri ure pozneje bo na sporedu še drugi prosti trening. Dirkači bodo tretji prosti trening opravili v soboto ob 5.00, ob 8. uri se bodo začele kvalifikacije. Dirka za VN Avstralije se bo začela v nedeljo ob 7.00.

Zmagovalci vseh dirk za VN Avstralije: