Rusija je potrdila, da je bila poškodovana njena raketna križarka Moskva s 510-člansko posadko, ki je sicer glavna ladja ruskega črnomorskega ladjevja.

A kot so pojasnili, je bila ladja poškodovana zaradi detonacije streliva v skladišču na ladji. "Ladja je bila resno poškodovana. Posadka je v celoti evakuirana," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ukrajinska vojska je nasprotno že v sredo trdila, da so ladjo zadeli z dvema izstrelkoma. "Potrjeno je, da je bila danes raketa izstreljena natančno tja, kamor so jo poslali njihovi mejni stražarji na Kačjem otoku," je dejal guverner Odese Maksim Marčenko. Po nekaterih poročanjih naj bi jo zadeli z raketama neptun.

CNN ob tem celo poroča, da naj bi ladja plula po morju zapuščena ali pa da je na dnu Črnega morja. "To je velik udarec za rusko vojsko, ki se ji že 50. dan upirajo ukrajinske sile," so zapisali.

Kasneje pa je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da jim je ogenj na križarski uspelo zajeziti.

"Ladijsko skladišče streliva je najbolj ranljiva točka vsakega plovila," je dejal za MMC Andrej Androjna, predstojnik oddelka za pomorstvo na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in nekdanji poveljnik 430. mornariškega diviziona v Slovenski vojski. "Če pride do detonacije v skladišču, je lahko škoda resnično ogromna. Pomeni lahko tudi potopitev tako velikega plovila," doda.

Kako velika je raketna križarka Moskva

Raketna križarka Moskva je ena največjih ruskih ladij: dolga je 186 metrov, široka pa 21 metrov, težka pa 12.500 ton. Zgradili so jo v Sovjetski zvezi v ukrajinskem Mikolajivu. Pod imenom Slava je izplula leta 1979, pozneje so jo preimenovali v Moskvo.

Ima 510-člansko posadko. Kot je sporočila ruska agencija, je ladja oborožena s 16 protiladijskimi raketami P-1000 vulkan z dometom 700 kilometrov. Med drugim je sodelovala tudi v vojni v Siriji, kjer je varovala ruske sile v oporišču Heimim. To je tudi križarka, ki je ob začetku invazije v Ukrajini zahtevala predajo ukrajinskih sil na Kačjem otoku.

Kaj bi takšno ladjo lahko resnično potopilo

Kot nadaljuje Androjna, je "takšna ladja ponos vsake mornarice". In čeprav je bila ladja zgrajena pred 43 leti, to ne bi smelo pomeniti, da ima star sistem. "Oborožena je z vsemi sistemi obrambne zaščite: protiraketnim, protizračnim, obrambo proti podmornicam. Tako je težko verjeti, da bi lahko kakršen koli projektil sploh lahko prišel v njeno bližino."

Tovrstno plovilo bi se torej moralo biti sposobno braniti samo. Če izključimo možnost, da je eksplodiralo v njegovem skladišču, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da bi jo ukrajinske rakete zadele.

"Možnosti sta dve: ali je posredi človeška napaka, torej, neprimerno izurjeni ladijski operaterji, ali pa tehnična," nadaljuje Androjna in poudari, da imajo ladje takšnega tipa izjemno dober sistem alarmnih senzorjev in sodobne sisteme za ladijsko gašenje. "Seveda pa je mogoče, da Rusija ne pove po resnici, kako zastarel sistem je bil dejansko na ladji," nadaljuje.

Praksa je namreč, "da se oborožitveni sistemi na ladjah posodabljajo in obnavljajo. Njihovi ladijski protiobrambni sistemi pa bi lahko zatajili". Ob tem opozori, da imajo Ukrajinci zdaj veliko sodobne vojaške opreme, ki so jo prejeli od ZDA.

Praksa stremi k temu, da novih križark ne izdelujejo več

Andrej Androjna je za MMC še povedal, da imajo tovrstna plovila tudi ZDA, "a jih ameriška vojska umika iz uporabe". Nadomešča jih z drugim tipom plovil, ki pa imajo enako vlogo kot križarke, le da se uporabljajo tako na morju kot v obalnih operacijah "za vojaške namene".

Profesor nadaljuje, da je težava tega tipa plovila predvsem v tem, da so velika "in zato lahek cilj na morju".

Sodobne oborožene sile ravno s tem namenom stremijo k temu, da imajo na morju "čim manjši objekt, ki ga radarji ne prepoznajo oziroma ga prepoznajo kot manjše ribiško plovilo." To je mogoče z novimi oblikami plovil in tudi tehnološkimi sodobnimi premazi, "ki vpijejo radarske žarke oziroma jih lomijo pod različnimi koti, tako da se ne vrnejo v radarski sistem".

Androjna ob vsem tem doda, "da če bi ruska križarka prejela zadetek z ukrajinske strani, bi bila to sramota za rusko mornarico."

Kijev je že prejšnji mesec sporočil, da je uničil veliko rusko vojaško transportno ladjo Orsk in manjše vojaško plovilo v Azovskem morju.

Ukrajina zanika predajo ukrajinskih marincev

Medtem ko je Rusija zatrdila, da se je v obleganem pristaniškem mestu Mariupolj predalo več kot tisoč ukrajinskih marincev, Ukrajina to informacijo zanika.

Kot poroča BBC, je tamkajšnji župan Sergij Orlov potrdil, da se ukrajinske čete še vedno borijo. Spopadi se nadaljujejo v bližini jeklarne Azovstal.

Mariupolj ostaja ključni cilj Rusije. Z zasedbo tega ozemlja bi vzpostavila kopenske poti do Krimskega polotoka, ki si ga je po izvedbi referenduma priključila leta 2014.