Muzej je seveda posvečen očetu psihoanalize Sigmundu Freudu, a stoletnico rojstva njegovega vnuka, ki je bil eden najbolj cenjenih umetnikov svojega časa, vidijo v muzeju kot priložnost, da ga z likovnimi deli predstavijo v dedovem zatočišču.

To bo prva razstava del Luciana Freuda v tej stavbi, na ogled pa bodo med drugim postavili še nerazstavljene in redko videne risbe ter pisma, ki bodo v novo luč postavila Lucianova zanimanja otroških in mladostniških let.

Razstava, ki jo bodo odprli 6. julija in bo na ogled do 29. januarja prihodnje leto, bo vključevala tudi slike, risbe, družinske fotografije, knjige in pisma, poroča portal časopisa Guardian. Za to priložnost, ki bo le ena od številnih razstav oz. dogodkov, posvečena umetnikovi stoletnici v Veliki Britaniji, jo bodo posodile galerije, zasebne zbirke, družinski člani in dokumentacija Freudovega muzeja.

Po besedah kuratorja in likovnega kritika Martina Gayforda bo postavitev vključevala veliko novoodkritega ali vsaj do zdaj še neobjavljenega gradiva o Lucianovem otroštvu, adolescenčnih letih in pozni mladosti. "Našel se je kup knjig, ki jih je imel v 30. letih. Med temi je ena posvečena Holbeinovim portretom, ena pticam, spet druga stripom Wilhelma Buscha, ki ga je Lucian zelo občudoval. Pomagajo nam razumeti, o čem je razmišljal, ko se je vzpostavljal kot umetnik."

Med drugim bo na ogled edino Freudovo ohranjeno kiparsko delo Trinogi konj, ki ga je ustvaril še v najstniških letih. "Jahanje je bilo ena od njegovih velikih radosti, konji pa do konca življenja ena velikih ljubezni – čeprav je v njegovem delu verjetno več psov. Zelo ga je zanimal odnos med živalmi in ljudmi," še pravi kustos, ki je imel med letoma 2003 in 2005 sicer tudi sam priložnost pozirati velikemu umetniku.

Posebej zapleten je bil umetnikov odnos s starši, zlasti z materjo. Razstavljen bo tudi slikarjev portret matere, za katero je umetnik sam govoril, da mu je bila na neki način preblizu. "Preveč se je vmešavala v njegove stvari in zelo jo je zanimal tudi kot umetnik. Po smrti njegovega očeta, jo je redno slikal in risal," pove Gayford.

Nad znameniti kavč, kamor so legli dedovi pacienti, ki je zdaj tudi osrednji eksponat muzeja, bodo obesili portret matere Lucie na postelji.

Muzej domuje v družinski hiši, kamor se je torej iz Avstrije Sigmund Freud umaknil pred nacizmom in preživel zadnje obdobje svojega življenja, leta 1939 pa tam tudi umrl. Lucian je bil dedu menda zelo naklonjen. Kot pravi Gayford, je Lucian razlagal, da je bil njegov odnos z dedom zelo iskren. "Odnosi drugih ljudi z dedom so tisti, ki so bili kompleksni in zmedeni. Vendar Luciana psihoanaliza ni niti malo zanimala."

Direktorica muzeja Carol Seigel pravi, da bo razstava skupaj postavila deda in vnuka, na Lucianova dela pa gledala skozi prizmo družinskih vezi, torej tiste teme, ki jo je ded na področju psihologije prelomno razvil.