"Pred mesecem dni je prišla odločitev IIHF-a, da Sankt Peterburg ne bo organiziral SP-ja elitne divizije 2023. Tako smo na HZS-ju prišli na idejo, da bi, glede na naše organizacijske sposobnosti, skupaj s kolegi iz Madžarske mi organizirali prvenstvo," je na skupni novinarski konferenci madžarske in slovenske hokejske zveze začel predsednik HZS-ja Matjaž Rakovec.
"Izvedenih je bilo kar nekaj sestankov v živo. Dokončna odločitev je padla: Slovenija in Madžarska skupaj vlagata kandidaturo za SP elitne divizije 2023!" je Rakovec potrdil novico in vložitev kandidature, za kar je bil sicer potreben tekmovalni predpogoj – da se tako Slovenija kot Madžarska v Ljubljani uvrstita v elitno divizijo.
Turnir zaradi vojne odvzet Sankt Peterburgu
Prvotno bi moral turnir maja čez eno leto gostiti Sankt Peterburg, a je bil SP odvzet kot posledica invazije Rusije v Ukrajini, zaradi česar je bila najprej izključena reprezentanca, nato pa so Rusom odvzeli še organizacijo hokejskega mundiala.
Predsednik madžarske hokejske zveze Gyorgy Such je nadaljeval: "Smo delali kar nekaj časa brez vednosti javnosti, saj ne bi bilo v redu, da bi ta informacija pricurljala v javnost, sami pa tega ne bi bili sposobni izpeljati."
"Do projekta je prišlo zaradi obžalovanja vrednih dogodkov v Ukrajini, zaradi česar je IIHF odvzel izvedbo SP-ja Sankt Peterburgu. Izvedba prvenstva pri nas bi potrdila željo IIHF-a, da želi razvijati hokej v teh okoljih. Hkrati smo si blizu, tako v pristopu kot povezavah in tudi geografsko. V bližini je tudi veliko reprezentanc elitne divizije," je še prednosti skupne slovensko-madžarske kandidature poudaril Such.
Slovenska ideja, ki je bila všeč Madžarom
Ideja se je porodila na slovenskem zelniku, ko je pred mesecem dni IIHF odvzel turnir Sankt Peterburgu in poslal na zveze vprašalnik. Ko je generalni sekretar HZS-ja Dejan Kontrec klical naokoli, je ugotovil, da ni velike pripravljenosti za kandidaturo v preostalih državah.
Tudi v Švici ne, ki je zaradi koronavirusne pandemije ostala brez svetovnega prvenstva elitne divizije. Največja težava za tradicionalne hokejske velesile je zasedenost dvoran, saj morajo biti velike arene za potrebe hokejskega mundiala v maju zasedene več kot tri tedne.
Sledil je klic na Madžarsko, kjer imajo v Budimpešti popolnoma novo veliko dvorano, ki so jo športnemu svetu predstavili med preteklim rokometnim prvenstvom.
Latvijsko-finska kandidatura
Po podatkih v Ljubljani in Budimpešti se pripravlja samo še skupna kandidatura Latvije in Finske. Ta sicer že letos v Helsinkih in Turkuju gosti SP, kar naj ne bi bilo po okusu Infronta, lastnika medijskih in izvedbenih pravic.
Ni nujno, da bo odločal kongres
Odločalo se bo zadnji teden letošnjega SP-ja na Finskem v času letnega kongresa IIHF-a. "Predvidoma 27. maja, a se še ne ve, kdo bo odločal," je bil Rakovec odkrit, da bo lahko letošnji proces izbire prireditelja drugačen. Običajno glasujejo vsi delegati na IIHF-kongresu, zdaj bi pa lahko zaradi izjemnih okoliščin imel končno besedo tudi svet IIHF-a.
Podpredsednik IIHF-a brez pripomb na videno
"Ni nam lahko, običajno se države in mesta pripravljajo na SP dobri dve ali tri leta. Mi pa bi imeli manj kot leto dni časa, a z ustrezno podporo obeh prestolnic in obeh vlad lahko izvedemo takšen velik projekt," je dejal Dejan Kontrec.
Med SP-jem divizije I, skupine A, ki se zdaj končuje v Ljubljani, je bil ob tekmovalnem uspehu, ki je bil potreben, opravljen tudi pregled objektov v slovenski prestolnici. "Opravili smo vse formalnosti. Opravili smo ogled dvorane, hotelov, logistike. Na to podpredsednik IIHF-a Peter Briža ni imel nobenih pripomb," je dejal Kontrec.
20 milijonov evrov vredno tekmovanje
In glavno vprašanje – stroški in ključ delitve vložka ter morebitnega dobička?
"Ocena stroškov, ki smo jo naredili na osnovi preostalih izvedenih SP-jev, je za okoli 20 milijonov evrov," je govorice o številkah potrdil Rakovec in nadaljeval: "Vsi dozdajšnji SP-ji elitne divizije so imeli finančno pozitivni izid, a najpomembnejša je popularizaciji hokeja. Kar se pa tiče delitve prispevka, smo pa v tej zgodbi enakopravni, torej 50:50."
Edini prihodek prirediteljev so prodane vstopnice
Pri svetovnih prvenstvih elitne divizije v hokeju je izvedba tekmovanja sicer zelo jasna: prireditelj priskrbi dvorane, hotele, zahtevano logistiko, za samo izvedbo pa poskrbi švicarsko podjetje Infront, ki trži medijske pravice in celotni dogodek v mestih prvenstva. Ravno Infront je tudi zahteval zaradi obstoječe dolgoročne pogodbe z IIHF-om, da se mora letošnji turnir elite na Finskem odigrati s 16 ekipami, zaradi česar sta Francija in Avstrija napredovali za zeleno mizo po suspenzu Rusije in Belorusije.
Prireditelju edini prihodek predstavljajo vstopnice! In to – čim večje skupno število prodanih sedežev – je tudi ključ do tradicionalne dobičkonosnosti vsakoletnih hokejskih SP-jev. IIHF služi z medijskimi pravicami, mesta turnirjev pa z obiskovalci.
19 tisoč sedežev v Budimpešti in 9 tisoč v Ljubljani
"Poudaril bi še, da se hokejska prvenstva organizirajo s pozitivnim izkupičkom na koncu, kar je v nasprotju s številnimi drugimi velikimi tekmovanji v preostalih športih," je pojasnil predsednik madžarske hokejske zveze Such.
Generalni sekretar madžarske zveze je glede finančnega vprašanja in zmožnosti, da Slovenci in Madžari ponovijo uspeh dozdajšnjih organizatorjev, za primerjavo navedel: "Upamo na lep uspeh, če izhajamo iz SP-ja na Slovaškem 2019. Naše dvorane lahko sprejmejo 30 odstotkov več gledalcev. Če so oni imeli dobičkonosni turnir z 21 tisoč sedeži, bi ga morali imeti tudi mi z 28 tisoč sedeži."
Nova večnamenska dvorana v Budimpešti z uradnim imenom MVM Dome, ki je bila odprta pred lanskim božičem, je za rokometni EP sprejela 20 tisoč gledalcev. Za hokejski SP naj bi konfiguracija omogočala od 18 do 19 tisoč sedežev, po IIHF-u je možnih 19.182 sedežev.
Pred desetletjem v Stožicah: talno gretje in ovirani pogledi
S tem pridemo do slovenske dvorane: Arena Stožice v Ljubljani. Pred točno 10 leti je tam že potekal SP drugega kakovostnega razreda, ki je na tribune privabil ogromno ljudi, a tehnično je bila kopica težav.
Osnovna težava je v tem, da Arena Stožice po odločitvi Mestne občine Ljubljana sploh ni bila predvidena, da bi gostila hokej in hokejska tekmovanja, češ da bo v celoti obnovljena in razširjena Hala Tivoli.
Prve dni SP-ja 2012 sploh niso vedeli, da je še vedno vključeno talno gretje, zaradi česar operaterji začasne ledene ploskve nikakor niso znali pojasniti nenehnega tajanja in s tem povezanih težav. Druga velika slabost je bil oviran pogled na led z velikega števila sedežev, zlasti v srednjem in zgornjem nadstropju tribun.
"Iščemo rešitve z arhitekti. Zdaj vemo, kako je videti hokej v Stožicah, takrat tega nismo vedeli. Glavno je, da najdemo rešitev za tribune ob samem ledu, da bi jih lahko povlekli neposredno do ograde. Gre za najboljše in s tem posledično najdražje sedeže," je odvrnil Kontrec in napovedal, da se bodo Stožice ustrezno prilagodile, da bodo ustreznejše za spremljanje hokeja, kot so bile pred desetletjem. Rešitev so izvlečne tribune, katerim se lahko spreminja tudi naklon, trši oreh bodo pogledi iz vrha dvorane.
Kot nekoč leta 1966, a tudi s slovenskimi hokejisti
Z ustreznimi rešitvami, zlasti za spodnji zeleni ring tribun, so pri HZS-ju prepričani, da lahko s prilagoditvami Arena Stožice za hokejski SP sprejme devet tisoč gledalcev, ki bi lahko na domačem (sicer začasnem) ledu spremljali rise med hokejsko svetovno elito.
Skorajda kot nekoč leta 1966 na SP-ju skupine A v takrat novi Hali Tivoli, kjer pa takratni najboljši slovenski hokejisti v reprezentanci Jugoslavije niso igrali v Ljubljani, temveč na sočasnem SP-ju skupine B v Zagrebu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje