Zmagovalka koalicijskih pogajanj je Levica, ki je z ministrstvi dobila to, kar je hotela in napovedovala. Pri stranki SD je iz ozadja v ospredje stopila notranja bitka za razmerje moči. Kaj prinašajo številčnejša vlada, nova ministrstva (in stari ministri), bo pokazal čas. Za MMC sta nov ministrski razrez in predlagane ministrske kandidate komentirala Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete in Martin Nahtigal, novinar Domovine.

Vlada Roberta Goloba bo imela 20 ministrstev, tri več kot pretekla vlada, številna ministrstva so prerazporejena. Kako ocenjujete samo postavitev ministrstev? Bo večjo vlado težje koordinirati?

Vezjak: Obširnejša vlada je presenečenje, sploh v napornih časih, ko se pričakuje hitro, tekoče in usklajeno delovanje, če dodatnih stroškov zaradi širitve resorjev niti ne omenjam. Nekateri med njimi se zdijo zelo abstraktno definirani. Da se razbija resor okolja, ki bo nenadoma gravitiralo pod dve ministrstvi, se mi zdi napaka, ne prednost. Težko se je znebiti občutka, da je Robertu Golobu zmanjkalo časa za temeljit premislek.

Nahtigal: Ministrstva so všečno zastavljena in odražajo nekatera programska izhodišča stranke. Predvsem pa je Levica očitno dosegla veliko med koalicijskimi pogajanji. Čeprav je ravno v primeru ministrstva za solidarno prihodnost, ki naj bi ga vodil Luka Mesec, očitno, da je v ospredje bolj postavljena medijska všečnost kot pa realnost. Namreč področja, ki jih želi prihodnji minister pokrivati s tem ministrstvom, so v večini že sestavni del ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti, za katero pa do samopostavljenega roka še niso našli kandidata.

Samo število odraža tudi taktično modrost Golobovih svetovalcev, saj bo imela njegova stranka trdno večino v vladi. Obenem pa velikost ni zagotovilo niti za uspeh niti za neuspeh, saj smo skozi zgodovino imeli od 27 pa vse do samo 12 ministrstev v drugi Janševi vladi. S predstavljeno ekipo je Golob pokazal, da je diplomiral iz male politične šole ugajanja svojim partnerjem za ceno načel. Politični oportunizem pri novih obrazih sicer ni nič novega, vendar je hkrati tudi rakava rana takih grupacij.

Pred srednim razkritjem ministrskih kandidatov se je večkrat poudarjalo, da naj Alenka Bratušek in Marjan Šarec ne bi postala ministra. Ali gre za neke vrste izdajo volivcev, ki so stranki, ki ju vodita, pustili pred parlamentarnim pragom? Ali gre za primerna kandidata? Je v ozadju kupčevanje v korist prihajajočim lokalnim volitvam?

Vezjak: Po eni strani sta LMŠ in SAB kot stranki KUL-a bili krivično kaznovani z izpadom iz parlamenta, ker so taktični volivci raje glasovali za Goloba, zato lahko razumemo, da je v mandatarjevi gesti nekaj velikodušniške pravičnosti. Mislim pa, da vodja GS vendarle premišljeno računa tudi s tem, da bi se dolgoročno ti stranki priključili njegovi, kar pomeni, da si je zlahka kupil nove člane in volivce.

Nahtigal: Obujanje strank in politikov, ki so na volitvah ostali pod parlamentarnim pragom s podobno dikcijo, da si želijo strokovnih in izkušenih ljudi, je dokaj nesrečno, saj nihče od omenjenih ni strokovnjak na svojem področju. Naslednji izgovor, da potrebujejo njihovo lokalno mrežo, pa pade z dejstvom, da je SAB na zadnjih lokalnih volitvah samostojno kandidiral tri župane in LMŠ devet, izvoljen pa ni bil niti eden.

Očitno gre za pospešen proces združevanja Svobode s SAB-om in LMŠ-jem v nekakšen novi LDS, v katerem je cena za to kupčijo očitno ministrsko mesto s pripadajočimi zaposlitvami in proračunom.

Kako dobro si je svoj prostor v vladi izboril koalicijski partner SD? Kaj nam pove odločitev, da naj bi gospodarsko ministrstvo prevzel Matjaž Han in ne Milan M. Cvikl?

Vezjak: Odločitev za Hana, ki ima zgolj srednjo šolo, pokrival pa bo kar tri področja, gospodarstvo, šport in turizem, je ena najbolj spornih. Golob je nenehno ponavljal, da bo njegov kriterij izbire izključno strokoven, ne političen, zdaj pa je videti, da se pri nekaterih resorjih tega ni držal. Domnevam, da so v parlamentu pri SD-ju želeli sprostiti en stolček za novega poslanca in da je Han nato izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila.

Nahtigal: SD je v tej situaciji predvsem ujetnica lastnih internih razprtij, kjer je veliko potez potegnila poslanska skupina in Matjaž Han je dolgoletni vodja poslanske skupine, ki je umetnik politične obrti. Zato njegov uspeh v političnih pogajanjih niti ni presenečenje, Cvikl pa si je verjetno s svojim zaodrnim nastopom do svojih strankarskih kolegov tudi naredil medvedjo uslugo.

Kako dobro se je spogajala Levica? So dobili, kar so želeli?

Vezjak: V stranki Levica so videti zelo zadovoljni, prejeli so natanko tisto, kar so napovedovali sami, čudi pa njihovo oklevanje pri iskanju kandidata za resor kulture.

Nahtigal: Levica je gotovo zmagovalka teh pogajanj, saj je dosegla vse, kar si je želela. Prevzela oz. ustvarila je ministrstva, ki ustrezajo njihovim vsebinskim prioritetam. Seveda bo to hkrati tudi test za ustroj stranke, ki je navajena opozicijskega opazovanja situacije in komentiranja ter ne realnega upravljanja skupnega dobrega.

Kateri od ministrskih kandidatov je največje presenečenje?

Vezjak: Vsi se bodo šele morali izkazati. Najbolj negativno gotovo preseneča odločitev za gospodarskega ministra, ampak lahko bi našteli še nekaj "sumljivih" kandidatov, ki vzbujajo skrb. Dvakrat sem moral pregledati seznam, da bi izbral kakšnega, ki bi bil lahko pozitivno presenečenje, ampak slabo kaže – nikogar ne bi mogel ali si upal izpostaviti.

Nahtigal: Predvsem je treba do določenih kandidatov izraziti sorazmeren dvom oziroma previdnost, saj prihodnost lahko ocenjujemo le po preteklih dejanjih. Finančni minister, ki je bil eden izmed zadnjih “blagoslovljenih” grobarjev Adrie Airways in je prek podjetja, ki se ukvarja s poslovnim in psihološkim svetovanjem za državo dodatno usposabljal pilote Falcona; gospodarski minister, ki je do lani prek družinskega podjetja posloval z državnim Petrolom; ministrica za javno upravo, ki je direktorica podjetja, ki od svoje ustanovitve pred dvema letoma uspešno pridobiva posle tudi z javnimi zavodi.

Vendar kljub temu imajo vsi potencial, da nas pozitivno presenetijo s svojim delom in rezultati. To si državljani želimo in zaslužimo.

Kako ocenjujete poudarek prihodnje vlade na energetiki, okolju, prostoru?

Vezjak: Zanimanje za energetiko je glede na provenienco Goloba in njegove ekipe zelo razumljivo, saj je interesno. Kot shizofreno pa štejem odločitev, da se resor okolja deli na več ministrstev, kajti s tem bo to področje postalo bolj ranljivo in slabše, ne pa bolje koordinirano. Interesne izbire so vselej nevarne, zato si bom dovolil biti rahlo ciničen: upajmo, da bo tolikšna usmerjenost v vprašanja energetike rezultirala v dobrih rezultatih te vlade, ko gre za spopadanje z energetsko draginjo.

Nahtigal: Uvajanje novih resornih ministrstev vedno pomeni veliko praznega teka. Kajti realnost ustanovitve novega ministrstva, prestavljanje in zaposlovanje novih kadrov, reševanje logistične in prostorske dinamike itd. obljublja vsaj šest mesecev ukvarjanja s samim seboj. Seveda, če imaš sploh resen namen tako ministrstvo realno voditi. Je pa pohvalno, da se prihodnja vlada zaveda, da so to ključni izzivi prihodnosti, ki presegajo ideološke vsakodnevne boje. Na teh področjih res potrebujemo enoten in najboljši možen odziv. Obenem pa je jasno, da zgolj lepo zveneča imena še ne pomenijo konkretne realizacije.