Kitajski zunanji minister Vang Ji je pred obiskom Michelle Bachelet dejal, da bo to priložnost za razjasnitev napačnih informacij glede ravnanja kitajskih oblasti z muslimansko manjšino Ujgurov.

Na ponedeljkovem srečanju z njo je "izrazil upanje, da bo to potovanje pripomoglo k večjemu razumevanju in sodelovanju ter razjasnitvi dezinformacij". Kot je zatrdil, je Peking "varovanje pravic etničnih manjšin postavil za pomembno točko svojega dela, varovanje varnosti ljudi pa za dolgoročni cilj", so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva. "Da bi dosegli napredek na področju človekovih pravic, se moramo najprej (...) vzdržati politizacije človekovih pravic," je opozoril.

Ujguri medtem izražajo zaskrbljenost, da bodo kitajske oblasti Michelle Bachelet preprečile temeljito preiskavo domnevnih kršitev pravic Ujgurov in ji namesto tega omogočile zrežiran obisk z omejenim dostopom. Visoko komisarko pozivajo, naj prepreči, da bi njena misija postala "predstava za javnost".

Dolgo pričakovani obisk, ki se je zgodil na povabilo Pekinga, pomeni prvo potovanje komisarke za človekove pravice ZN-a na Kitajskem po tistem, ko je tja leta leta 2005 odpotovala Louise Arbor, ki je takrat zasedala ta položaj. Michelle Bachelet je zahtevala dostop do vseh območij na Kitajskem, odkar je leta 2018 prevzela funkcijo. Čeprav je večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi obtožb o obsežnih zlorabah, je bila deležna kritik, da ni zavzela dovolj odločnega stališča.

Človekoljubne organizacije redno opozarjajo na kršitve pravic, prisilno delo in zapiranje Ujgurov ter drugih manjšin v "prevzgojna taborišča" v Sinkiangu. Po njihovih navedbah je v teh taboriščih pristalo najmanj milijon pripadnikov pretežno muslimanskih manjšin. V ZDA in nekaterih drugih zahodnih državah so ravnanje Kitajske z ujgursko manjšino označili celo za genocid.

Objavljeni dokumenti s policijskih računalnikov

Oblasti na Kitajskem te obtožbe zavračajo in jih označuje za "laž stoletja". Britanski BBC je objavil članek, v katerem so objavljene fotografije nekaterih od več tisoč ljudi, ki so jih kitajske oblasti zaprle v Sinkiangu, ter pričanja tistih, na katere so ob poskusu pobega iz zapora streljali. Podatki so prišli na dan s hekerskim napadom, s katerim so vdrli v policijske računalnike v pokrajini.

Objavljeni dokumenti, ki jih je od anonimnega vira prejel Adrian Zenz iz ameriške protikomunistične organizacije Fondacija za spomin na žrtve komunizma, so bili objavljeni v času obiska visoke komisarke ZN-a za človekove pravice.

Informacije predstavljajo podrobnosti "taborišč za prevzgojo" in zaporov, ki grozijo pripadnikom Ujgurov.

Fotografije prikazujejo oborožene policiste v vseh taboriščih, nameščene strojnice in ostrostrelske puške na stražnih stolpih.

Prav tako je iz dokumentov razvidno, da so najvišji državni uradniki, vključno s predsednikom Ši Džinpingom, pogosto pozivali k močnemu zatiranju manjšin.

Datoteke vključujejo interna navodila nekdanjega sekretarja komunistične partije v Sinkiangu Čen Kvangvoja, s katerimi naj bi stražarjem ukazal, naj ustrelijo in ubijejo vse, ki bodo skušali pobegniti iz zaporov, ter pozval uradnike v regiji, naj izvajajo strog nadzor nad verniki. V internem govoru ministra za javno varnost Džao Kedžija iz leta 2018 so omenjeni tudi neposredni Šijevi ukazi za povečanje prostora objektov za pridržanje.

Kitajske oblasti so sprva zanikale obstoj tovrstnih objektov, zdaj pa trdijo, da gre zgolj za šole za poklicno usposabljanje, ki jih obiskovalci obiskujejo prostovoljno in katerih namen je izkoreninjenje verskega ekstremizma. Vendar razkriti dokumenti dajejo vpogled v to, kako oblasti obravnavajo manjšinsko prebivalstvo kot varnostno grožnjo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je razkritje dokumentov označilo za gradivo, ki so ga sovražniki pripravili za blatenje ugleda države, medije, ki so o tem poročali, pa je obtožilo, da širijo laži in govorice.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je podrobnosti iz novih razkritih dokumentov označila za šokantne in pozvala Kitajsko, naj visoki komisarki za človekove pravice omogoči popoln in neomejen dostop do regije, da bo lahko temeljito ocenila dejstva na terenu. Tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v telefonskem pogovoru s kitajskim kolegom Vang Jijem opozorila na poročila in nove dokaze o resnih kršitvah človekovih pravic v Sinkiangu ter pozvala k pregledni preiskavi obtožb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.