S tem je tudi zagotovljena dvotretjinska parlamentarna večina za sprejetje potrebnih sprememb ustave.

Vlada socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP) za oblikovanje posebnega sklada potrebuje podporo dela opozicije, saj bo za takšno izredno porabo moral biti sprejet ustavni amandma.

Poseben sklad bo predvidoma oblikovan zunaj obstoječega državnega proračuna, a bo pred tem treba sprejeti ustrezne ustavne spremembe, ki bodo vladi dale podlago za dodatno zadolževanje, ki ga trenutno omejuje t. i. zlato pravilo o uravnoteženosti javnih financ.

Kancler Olaf Scholz je oblikovanje 100-milijardnega sklada prvič napovedal 27. februarja, tri dni po začetku ruske invazije v Ukrajini.

Nemčija bo tako v večletnem povprečju dosegla cilj porabe dveh odstotkov bruto domačega proizvoda na obrambo, kot to od članic zahteva zveza Nato, so sporočili na nemškem finančnem ministrstvu.

Nemška vlada se je v uvodnih tednih vojne v Ukrajini znašla pod plazom očitkov, češ da ni pripravljena zadostno vojaško pomagati Ukrajini. Na te očitke so se v Berlinu odzvali z okrepljeno dobavo orožja, tudi v okviru krožnih menjav. V okviru te sheme Nemčija državam, ki pošiljajo svoje orožje v Ukrajino, to nadomešča z lastnim orožjem.

Nemčija je od združitve leta 1990 postopno zmanjševala obseg svoje vojske in redno ni dosegala ciljev Nata glede vojaške porabe, zaradi česar je bila večkrat tarča kritik, predvsem iz Washingtona.